Mladi o Energetskem konceptu Slovenije

V četrtek, 11.1.2018, je v prostorih Okoljskega centra potekala tiskovna konferenca na temo Energetskega koncepa Slovenija (EKS), kjer je več govornikov predstavilo svoja stališča o Gradivu za razpravo o oblikovanju energetskega koncepta Slovenije, ki ga je v letu 2017 izdalo Ministrstvo za infrastrukturo, v sodelovanju z drugimi ministrstvi. Kot ključne izzive koncept predstavi prestrukturiranje rabe energije v prometu in posledično večjo podnebno trajnost, opuščanje fosilnih goriv in tako tudi zanesljivost oskrbe in sledenje tehnološkemu razvoju. Energetski koncept predstavi tudi glavne cilje, ki si jih bo Slovenija zastavila do leta 2030 in do leta 2050. Izidor Ostan Ožbolt, govornik na tiskovni konferenci in član študentskega društva Iskra, ki sicer nasportuje predstavljenemu energetskemu konceptu, meni, da je potrebno prav na kvalitetna delovna mesta, ki so povezana z zeleno energijo, zelene soseske in čisti zrak še dodatno opozarjati.

Do leta 2030 naj bi Slovenija, po Energetskem konceptu, zmanjšala emisije toplogrednih plinov glede na leto 1990 za 20%, do leta 2050 80%, dosegla naj bi 27% delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije, do leta 2050 tudi 52% in dosegla 16% delež električnih avtomobilov, do leta 2050 naj bi ta številka znašala 66%. Tema, ki je obravnavana v konceptu, in se osebno vsakodnevno navezuje na mlade je promet. Prednostna naloga, ki si jo zastavlja energetski koncept na področju prometa je uvajanje alternativnih nizkogoljičnih goriv s poudarkom na električni mobilnosti, predvideva pa tudi uporabo zemeljskega plina in posledično boljšo kakovost življenja v urbanih središčih. Promet je sicer eden izmed dveh glavnih virov onesnaženosti z delci PM, poleg kurišč na biomaso, na kar opozarja Inštitut za mladinsko participajo, zdravje in trajnostni razvoj. Problem onesnaženosti lahko tako sami najbolj zaznamo ravno v zimskem času, ko je kurjenje najintezivnejše. Trdni delci PM je izraz za prah, ki je prisoten v zraku. V veliki količini delcev je glavna komponenta ogljik. Izvajajo se predvsem meritve delcev premera 10 µm in 2,5 µm, ki so zdravju najbolj škodljivi. Delci vplivajo na bolezni dihal, srca in ožilja in posledično prezgodnjo umrljivost.

Kljub ambiciozno predstavljenih ciljem, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija v konceptu vidi mnogo protislovij in pasivnost pri prehodu v nizkoogljično družbo. Kot kritično točko koncepta vidi doživljenjsko obratovanje TEŠ 6 in nadaljno rabo lignita, ki velja za najmanj kakovosten in najbolj »umazan« premog, kar je povezano tudi s poslabšano kakovostjo zraka in 1800 prezgodnjimi smrtmi na leto. Uporaba je predvidena do leta 2054. Društvo Greenpeace je na tiskovni konferenci tudi izpostavilo, da je predlagan dokumet darilo premogovni industriji. Opuščanje premoga naj bi se izvajalo že do leta 2030. Sam Energetski koncept tako nasprotuje tudi Pariškemu sporazumu. To je sporazum o podnednih spremembah med več kot 190 državami, ki je bil podpisan leta 2015 v Parizu in temelji na akcijskem načrtu za omejitev globalnega segrevanja. Nekatere izmed sprememb, ki jih je sporazum predvideval so zmanjšanje emisij za vsaj 40% do leta 2030 glede na leto 1990, v Sloveniji celo za 55%. Brez izgovora Slovenija meni, da bi bil hitrejši prehod na obnovljive vire energije tudi cenejši od koncepta. Stroški zdravstva in drugih sektorjev, ki bodo nastali zaradi spremenjenih podnebnih vzorcev, naj bi presegli stroške hitrejšega energetskega prehoda s fosilnih goriv na obnovljive vire. Okoljsko škodo bodo občutile predvsem mlajše generacije.

PREBERITE TUDI

17.05.2022

RAZPIS ZA VZGOJITELJE IN…

Živjo! Poletje že trka na vrata in bližajo se tudi tabori za otroke in mladostnike v izvedbi Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija v Zgornjih Desklah.

09.05.2022

Odprte so prijave za…

Ljubljana, 5. maj 2022 – Social Impact Award je mednarodni projekt, ki letos v 18 državah nudi podporo nadobudnim mladim, ki želijo s svojo inovativno

11.04.2022

Pusti odtis: Daruj kri!

V Sloveniji vsako leto daruje kri okoli 100.000 ljudi, kar pomeni, da pokrivamo vse potrebe zdravstva, ki jih le-ta ima s transfuzijo krvi. Vsaj enkrat

Vse novice