Leta 2013 je Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija izvedla terensko raziskavo na festivalu Ritem mladosti, zabavnem dogodku namenjenem mladim ob začetku šolskega leta. Izsledki raziskave so pokazali, da je povprečna starost obiskovalca prireditve oz. okolice prireditvenega prostora pod 18 let, kar 70% vprašanih mladoletnih obiskovalcev med 22.00 in 23.00 uro pa je uživalo alkohol. Zaznan problem je bilo predvsem pitje alkohola mladoletnih v okolici samega prireditvenega prostora, kar pomeni, da so mladi dobili alkohol iz drugih virov – trgovin ali od doma. V tej luči so zato zaskrbljujoči izsledki raziskave o dostopnosti alkohola mladoletnim v trgovinah, ki jo je Brez izgovora s podporo Ministrstva za zdravje in v sodelovanju z Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani in Tržnim inšpektoratom Republike Slovenije izvedla v letu 2014. Sodelujoče mladoletne osebe so v trgovinah v različnih krajih po Sloveniji namreč z metodo skritega nakupovanja preverjali upoštevanje zakona in kar v 92 odstotkih primerov je nakup alkoholne pijače uspel.
»Rezultati so pokazali, da so v splošnem deleži neupoštevanja zakona zelo visoki, saj so naši aktivisti pivo lahko nakupili v povprečju kar v 92%, v nekaterih krajih pa kar v 96% primerov. Zavedamo se, da obstajajo določeni ukrepi, ki lahko situacijo precej izboljšajo,« je povedala Daša Kokole, strokovna sodelavka za javno zdravje v Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija in dodala, »Dejstvo, da imamo zakonsko določeno prepoved prodaje alkohola osebam mlajšim od 18 let, nas uvršča ob bok ostalim naprednim evropskim državam. Problem pri nas je predvsem izvajanje in nadzor zakona, kar bi se na eni strani lahko izboljšalo z dodelitvijo večje pristojnosti Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije, na drugi strani pa z nadaljevanjem osveščanja trgovskih verig in trgovcev o pomenu upoštevanja Zakona o omejevanju porabe alkohola – ZOPA. Uspešen primer je socialno-marketinški program »18 je zakon«, razvit s strani Fakultete za družbene vede, ki se osredotoča na neposredno delo s trgovinami in prodajalci, tudi z namenom poudarjanja njihove vloge.«
Obstaja razlog, zakaj ima večina evropskih držav zakonsko določeno omejitev prodaje alkoholnih pijač osebam pod 18. letom – pitje v mladostništvu ima namreč zaradi vpliva na razvijajoče se telo in možgane lahko posledice, ki trajajo celo življenje. Adolescenca je obdobje visoke ranljivosti za učinke alkohola na možgane in kognitivni primanjkljaji (kot npr. na področju spomina, pozornosti in hitrega procesiranja informacij) zaradi prekomernega uživanja alkohola imajo lahko posledice, ki segajo na različna področja (akademsko, delovno in socialno), še v odraslosti. Prav tako je zgoden začetek pitja povezan z večjo verjetnostjo za nastanek zasvojenosti.
»Izsledki raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju – HBSC 2014, so pokazali, da je skoraj polovica slovenskih mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let, že poskusilo oziroma pilo alkoholne pijače, več fantov kot deklet. S starostjo se delež mladostnikov, ki pijejo alkoholne pijače, veča. Med 15- letniki jih ima izkušnjo z alkoholom že 81%, 14% jih pije alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko, 30% pa jih je bilo že najmanj dvakrat opitih. Pozitivno je, da se je v obdobju 2002-2014 znižal delež mladostnikov, ki pijejo alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko, prav tako se je znižal delež opijanja pri fantih, žal ne tudi pri dekletih. Zaskrbljujoče pa je, da se vse več mladostnikov sreča z alkoholom v starosti 13 let ali manj, še zlasti zato, ker čim mlajši je posameznik, ko začne posegati po alkoholnih pijačah, tem večja je možnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola.« je povedala Marjetka Hovnik Keršmanc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Nataša Blažko iz Ministrstva za zdravje pa je dodala: »Opijanje med mladimi je tako v Sloveniji kot drugod po Evropi velik problem, zato se na ravni EU izvaja projekt »RARHA«, v katerega je vključena tudi Slovenija in išče dobre prakse v šolskih okoljih, lokalnih skupnostih in tudi v primarnem zdravstvu, ki bi pripomogle k zmanjševanju tvegane in škodljive rabe alkohola. Ko bodo znani rezultati, bomo lahko načrtovali še bolj učinkovite ukrepe, saj bodo rezultat omenjenega evropskega projekta tudi kriteriji za oceno učinkovitosti posameznih tovrstnih aktivnosti.«
Predsednik Evropske mladinske zveze za alkoholno politiko, Jan Peloza tako zaključuje: »Problematika alkohola v Sloveniji ni samo problem mladih, temveč problem celotne družbe, zato potrebijemo celostno alkoholno politiko. Prepoved prodaje in posredovanja alkohola mladoletnim ne učinkuje, če je izvajanje zakona in njegov nadzor pomanjkljiv. Pristojna ministrstva zato pozivamo, da omogočijo preverjanje izvajanja zakona tudi s strani mladoletnih s t.i. metodo skritega kupca, odpravijo pa tudi pomanjkljivosti v samem inšpekcijskem postopku, ki inšpektorjem onemogočajo učinkovito zaznavanje kršitev. Mladi so v veliki meri odraz družbe, ki nas obkroža, zato nas pri spreminjanju odnosa celotne družbe do alkohola nas čaka še veliko dela.«
Povezave:
