Marketinško komuniciranje alkohola je sicer zakonsko in samo-regulirano, a dovoljeno le v določenih primerih. Opredeljeni so v veljavnih predpisih – v 15. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS-A) in s samoregulativo v 19. členu Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK). Oglaševanje na področju tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov pa je prepovedano v 29. členu Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI).
Alkohol in tobak na družbenih omrežjih
PRISOTNOST ALKOHOLA IN TOBAKA NA DRUŽBENIH OMREŽJIH
Mladi so ciljna skupina, ki ji alkoholna in tobačna industrija agresivno ponujata in prodajata svoje izdelke preko različnih komunikacijskih kanalov. Zato smo raziskali, v kolikšni meri so mladi izpostavljeni prisotnosti alkohola in tobaka na družbenih omrežjih, kot sta Instagram in Facebook. Ugotavljamo, da so mladi, ne glede na prepovedano oglaševanje tobaka in tobačnih izdelkov na družbenih omrežjih, še vedno močno izpostavljeni marketinškemu komuniciranju. Prav tako je tudi objavljanje alkoholnih pijač precej svobodno, čeprav je zakonsko dovoljeno le v določenih primerih in pod pogoji, ki so navedeni v ZZUZIS-A. Objavljanje, deljenje, všečkanje in komentiranje alkoholnih in tobačnih izdelkov je nespremljano s strani pristojnih inšpektoratov, kar prizadene predvsem mladostnike. Z raziskavo smo želeli opozoriti, da je potrebno omejiti izpostavljenost mladoletnih oglaševanju tovrstnih izdelkov in vzpostaviti kontrolni mehanizem za učinkovito omejevanje le-tega.
Petra Jarkovič