Ali mladi danes svoj čas preživljajo aktivno?

Pod prosti čas spadajo dejavnosti, s katerimi se mlajši in starejši udeleženci ukvarjajo z namenom dopolnjevanja in nadaljevanja svojega izobraževalnega procesa. Prosti čas pa velja tudi za čas, ko lahko mladi odkrivajo in razvijajo individualna zanimanja, osebno identiteto ter se z eksperimentiranjem preizkušajo v različnih socialnih vlogah. Številne empirične študije dokazujejo, da je aktivno preživljanje prostega časa povezano s pozitivnimi razvojnimi rezultati, npr. z boljšim šolskim uspehom, prilagodljivostjo, boljšim mentalnim zdravjem (Kuhar, 2007).

V Brez izgovora Slovenija smo pred kratkim med mladimi izvedli spletno anketo – zanimalo nas je predvsem, ali mladi danes preživljajo prosti čas aktivno. Odločili smo se raziskati, kakšne so možnosti preživljanja prostega časa v različnih regijah ter kakšna je potreba po kvalitetnih možnostih preživljanja prostega časa. V anketi je sodelovalo 218 mladih, od tega 82,1 % deklet in 17,9 % fantov, s starostjo med 14 in 18 let. Glede na odgovore o tem, da se večina anketiranih namerava udejstvovati obšolskih aktivnosti, lahko sklepamo, da so se mladi navajeni vključevati v obšolske aktivnosti. Poleg tega približno polovica mladih meni, da ima dovolj prostega časa, druga polovica pa da ga ima premalo.


Graf: Prikaz odgovorov (v odstotkih) na vprašanje, ali se v naslednjem letu nameravajo udejstvovati v kakšni prostočasni dejavnosti, po regijah.
 

V 21. stoletju je prišlo do tega, da se ravnotežje med prostim in delovnim časom (tudi časom, prebitim v šoli, in časom za pripravo na šolo) zaradi zahtevnosti ter spremenljivosti dela in šolanja vse bolj ruši. Večeri in vikendi niso več povsem prosti, dodatno izobraževanje postaja življenjska stalnica in zahteva notranjo motivacijo. Posledično je zaznava prostega časa zagotovo odvisna od vsakega posameznika, predvsem v kolikšni meri dojema posamezne aktivnosti in obveznosti kot del prostega časa (npr. ali dojema kolesarjenje kot prosti čas ali krožek/obvezno aktivnost) (Kuhar, 2007).

Mladi seveda niso homogena skupina, zato so med njimi precejšnje razlike tudi v načinih preživljanja prostega časa. Na prostočasne dejavnosti vplivajo raznovrstni dejavniki, kot npr. motivacija, potrebe, starost, spol, starševske omejitve itd. (Kuhar, 2007). Z našo anketo pa se je pokazalo, da se mladi za prostočasne aktivnosti večinoma odločajo glede na zanimanje za vsebino in možnost druženja, zato je zelo pomembno, na kakšen način so jim aktivnosti predstavljene.

Deleži mladih, ki se ukvarjajo z organiziranimi dejavnostmi, ki terjajo vsaj nekaj discipline in napora, v Sloveniji niso nizki. Leta 2007 sta bili okoli dve tretjini slovenske mladine vključeni v organizacije z različno prostočasno ponudbo (zlasti športno) oz. obiskovali krožke. Relativno manj pogosti so bili obiskovanje kulturnih prireditev, umetniška ustvarjanja, prostočasno branje itd. (Kuhar, 2007). In tudi glede na odgovore v letošnji anketi o dodatnih aktivnostih lahko sklepamo, da je v Sloveniji dovolj športnih aktivnosti (čeprav bi si jih nekateri vseeno želeli še več), ampak da se hkrati izvaja premalo aktivnosti na področju umetnosti in ustvarjanja (npr. fotografski in filmski krožek, literarni natečaji…).

Leta 2007 želje mladih po bolj raznovrstnih prostočasnih dejavnostih niso bile izrazite. Mladim očitno po eni strani pretežno ustreza manj zahtevno, neangažirano, neustvarjalno, skratka neplodno preživljanje prostega časa. To lahko razumemo kot željo po “odklopu”, po regeneraciji zaradi občutkov preobremenjenosti na drugih področjih (predvsem v šoli) (Kuhar, 2007). Veliko sodelujočih v naši anketi pa je izpostavilo vsaj kakšno dodatno aktivnost ali veščino, ki bi si jo želeli izpolniti. Poleg tega pa se prav zaradi globalne pasivnosti med mladimi, ki krepi odvisnost od staršev in odraslih, preprečuje kreativno pripravo na prihodnost, razvijanje talentov, politično udejstvovanje ter jih odmika od psihološke in socialne zrelosti, zelo pomembno, da se med ponudbami obšolskih dejavnosti znajde čim več organizacij kot je naša. Brez izgovora namreč skrbi za zdravo in kvalitetno preživljanje prostega časa med svojimi aktivisti, druge mlade pa na razumljiv in zanimiv način ozavešča o aktualnih tematikah ter spodbuja njihovo kritično mišljenje. Organizacija skozi različne projekte promovira in zagovarja trajnostni razvoj, zdrav življenjski slog in aktivno državljanstvo mladih.

Glede na podatke pridobljene z anketo, večina mladih meni, da v šoli ne pridobi dovolj znanja in veščin za življenje. Na splošno si želijo več praktičnega dela kot pridobivanja same teorije, kot je npr. zapisal eden od anketirancev: »Učimo se venomer o splošnih temah vsakega predmeta. Kdo nas bo pa naučil kako, kje in kdaj odreagirati ter kako ravnati v življenju? Zdi se mi da to včasih mnogo bolj potrebujemo kot vedeti formulo za fiziko, koliko je pospešek itd.«

Prav to pa lahko navežemo na pomembnost neformalnega izobraževanja, ki poteka predvsem v prostem času in ki prispeva k razvijanju aktivnega državljanstva in avtonomije. Neformalni učni konteksti izven šol so skoraj tako pomembni kot formalni. Izobraževalni cilji se tudi v mnogih šolah spreminjajo – učenci naj bi se priučili tudi socialnih in življenjskih veščin. (Kuhar, 2007). Glede na podane odgovore pa bi bilo vseeno smiselno v formalno izobraževanje v še večji meri uvrstiti vsebine, ki razvijajo znanje in veščine mladih, ki jim bodo prišle prav v življenju. Prav tako bi se morali učitelji v večji meri potruditi, da bi podano znanje povezali s praktičnimi in aktualnimi primeri. V svoje poučevanje bi lahko vključili tudi več vaj in prakse.

Pri Brez izgovora Slovenija sledimo kompetenčnemu modelu, pri katerem mladostnik, ki vstopi v našo organizacijo, začne razvijati življenjske veščine. Udeleženec programa tekom sedmih sezon (treh let in pol) pridobiva kompetence na štiri različne načine, in sicer preko neformalnih usposabljanj, vodenih razmišljujočih aktivnosti, aktivnega delovanja in pripadnosti organizaciji. Veliko poudarka je na socialnih in praktičnih veščinah, ki so uporabne (in potrebne) za polno življenje mladostnika.

V veselje nam je, da se nekateri mladi zavedajo pomena neformalnega in priložnostnega učenja: »Nikoli te ne more šola naučiti vsega kar boš potreboval v življenju. A življenje samo je zame največji učitelj. Vsega kar te nauči, ne moreš dobiti v šoli, ampak v izkušnjah.« Neformalno izobraževanje lahko pri tem veliko pripomore, zato upamo, da se bo čim več mladih še naprej odločalo za tako vrsto preživljanja svojega prostega časa, na nas pa je, da jim to možnost tudi ponudimo.

Pripravili
Tina Mervic in Minela Jelečević

PREBERITE TUDI

15.09.2021

Akademija Brez izgovora v…

V letu 2020 je svetovna pandemija povzročila težave na področju zaposlovanja, predvsem zaposlovanja mladih. Zmanjšanje celotnega delovno aktivnega prebivalstva je bilo med leti 2019 in

07.09.2021

Summer camp 2021!

Konec julija, ko bi se nas večina najraje preselila v hladilnik, se je tudi letos odvijal tradicionalni poletni tabor No Excuse Summer Camp. Na Kokarski

05.08.2021

Pot do Fuerteventure in…

Šest aktivistov iz Slovenije se je udeležilo izmenjave, ki je trajala 6 polnih dni. Trajnostni razvoj nas je vodil skozi doživetje. Lahko bi rekli, da

Vse novice