How much does a healthy lifestyle cost? We calculated the costs of a healthy diet per one week

This article has a purpose to show that it is really possible and not hard to eat healthy and avoid additional expenses.

Good nutrition, based on healthy eating, is one of the main factors that helps us with living a healthy and active lifestyle.. In the short term, unhealthy nutrition can contribute to stress, tiredness and lowers our capacity to work. Over time, it can contribute to the risk of developing illnesses and other health problems.

It is therefore beneficial to eat a healthy diet, however, the stereotype that “healthy’ equals “expensive” can stop us from choosing better food. But it is only a misconception that persists. One part of the problem is that people may confuse “healthy” with other labels that do increase costs, like “organic” or “gluten-free”. However, unless you have a diagnosed medical condition, you can have a nutritious diet without worrying about those extra labels.

 

People associate healthy products with health-food stores with their beautiful displays and often higher prices. In reality, you can get healthy whole foods at any grocery store.

Below, you will find an example of tasty and balanced healthy food for one week and its price at your local grocery store.

An ideal daily amount of consumed food varies, depending on age, metabolism and levels of physical activity, among other things. Of course, it can be more or less, depending on your needs – so that you can increase the number of written products. This ration is just a general example.

Breakfast

The most suitable dish for feeling full and getting a portion of morning energy is porridge. Of course, we do not mean ready-made cereals that are cooked within a minute, but whole-grain oatmeal with the addition of milk or water. 

Let’s calculate the cost and say we eat porridge three times in a week. Oatmeal (60 grams) with honey (30 grams) and nuts (20 grams) = 0.07 EUR + 0.23 EUR + 0.2 EUR = 0.5 EUR per day. This is 1.5 EUR per week. 

Besides porridge, you can eat cottage cheese (250 grams), let’s say twice a week, and add fruit or honey (30 grams) to it. One day would be 0.68 EUR + 0.23 EUR = 0.91 EUR. For two days that is 1.82 EUR.

Let’s say that for two days of the week you cook eggs for breakfast (two eggs), to which you can add a little cheese (40 grams) and a tomato. 0.4 EUR + 0.32 EUR + 0.25 EUR = 0.97 EUR (per day) or 1.94 EUR for 2 days.

 

Lunches could look like this:

Rice 50-60 grams (0.07 EUR), chicken hips 150-200 grams (1.2 EUR), vegetable salad 300 grams (about 0.65 EUR). All together – 1.92 EUR. You can eat this meal 3 times a week and it will cost 5.76 EUR.

Bulgur 50-60 grams (0.13 EUR), fish (hake) about 150 grams (1.49 EUR), roasted vegetables 300 grams (about 0.25 EUR). All together – 1.87 EUR. If you eat this lunch 2 times a week, it will cost 3.74 EUR.

Once a week you can eat spaghetti from durum wheat 45 grams (0.14 EUR) with fish 150 grams (1.49 EUR) and a vegetable salad 300 grams (about 0.65 EUR) = 2.13 EUR.

And the other time you can cook spaghetti from durum wheat 45 grams (0.14 EUR) with shrimps 200 grams (3.39 EUR) and a few tomatoes (about 0.5 EUR) = 4.03 EUR.

 

Dinners 

Turkey filet 200 grams (2.25 EUR), roasted potatoes 250 grams (0.18 EUR), a salad with cucumber, lettuce and corn 5 spoons (about 0.64 EUR) = 3.07 EUR. Two such meals will cost 6.14 EUR.

Say you eat a vegetable stew (400 grams, 0.35 EUR) three times a week.  Three such meals will cost 1.05 EUR.

And another dinner option is tuna salad. You need lettuce, a tomato, 5 spoons of corn and a can of tuna. It will cost around 2.50 EUR per one or 5.2 EUR per two meals.

 

Then we add up the results. All together for a week is: breakfasts (5.26) + lunches (15.66) + dinners (12.39) = 33.3 EUR.

To this list should be added a bottle of olive oil, salt, spices, tea, if you don’t have them at home. And if you are used to eating snacks between the main meals, you can make them so: fruit, yogurt, nuts. All these additional costs will be about 15 EUR. 

 

To sum up, eating healthy is not expensive. Of course, the costs can go up or down, but you can try to be flexible through buying different food or going to another shop where the prices might be lower. But as you can see, eating healthy is quite affordable!

 

Sources:

https://www.sahealth.sa.gov.au/wps/wcm/connect/public+content/sa+health+internet/healthy+living/is+your+health+at+risk/the+risks+of+poor+nutrition#:~:text=Poor%20eating%20habits%20include%20under,%2C%20salt%20and%2For%20sugar.

https://www.nhs.uk/common-health-questions/food-and-diet/what-should-my-daily-intake-of-calories-be/

Spletni izziv – #si upaš?

#zdravjebrezizgovora

Spletni izzivi so eni izmed najbolj viralnih spletnih pojavov. Kot požar se lahko razširijo po družbenih omrežjih in kaj hitro vidimo različne mladostnike, znane osebnosti in babice kako se snemajo med zaužitjem žlice cimeta ali ko jim nekdo na glavo zlije vedro ledene vode. Ko pri izzivu sodeluje cel svet nas hitro zamika, da bi se izziva lotili tudi sami. Pa moramo izziv zares tudi sprejeti?

Spletni izzivi so navadno naznanjeni s ključnikom #challenge in zajemajo celo paleto aktivnosti. Od okušanja določene hrane, akrobatskih podvigov, umetniškega ustvarjanja, video igralski izzivi in izvajanja smešnih nalog (npr. koliko grozdov spraviš v usta) do različnih preizkusov poguma, ki so pod določenimi pogoji lahko za nas tudi nevarni. Nekateri izzivi so lahko izredno zabavni, smešni in zanimivi, drugi pa neprijetni, strašni in celo ogrožajoči za naše počutje in zdravje. Pomembno, da znamo med njimi razlikovati.

Varni in prijetni izzivi so na primer tisti, ki jih lahko opravimo z drugimi, ob tem pa se iskreno nasmejimo, zabavamo ali pa kaj novega naučimo. So takšni, da bi jih lahko naredili tudi s svojimi starši in od nas ne zahtevajo, da počnemo stvari, ki jih nočemo. Skozi njih lahko razvijamo tudi veščine (npr. Risarski izzivi, kuharski, tudi bralni izzivi) ali pa pomagamo drugim. 

Nevarni in neprijetni izzivi pa so tisti, ki nas silijo k dejanjem, ki nas ogrožajo, so nevarna za druge ali pa povzročajo v nas neprijetna čustva kot so strah, gnus ali slabša samopodoba. Tovrstni izzivi od nas na primer zahtevajo, da pojemo nekaj, kar ne bi smeli ali pa izvedemo nasilno dejanje nad drugimi ali nad sabo.


Pred izzivom premislimo

Kadar nas zagrabi želja, da bi določen spletni izziv sami izvedli ali pa nas k izzivu pozove druga oseba, je dobro, da pred izvedbo razmislimo, kaj točno izvedba izziva prinaša. Vprašamo se:

Kako se bom ob izzivu počutil?

Če opazimo, da izziv v nas povzroča nelagodje, je dobro tem občutkom prisluhniti in izziva ne izpeljati. Ravno tako se v izvedbo ne silimo, ampak izziv pogumno zavrnemo, kadar do njega čutimo odpor.

Zakaj bi ta izziv rad opravil?

Če se izziva lotimo zgolj zato, da drugim dokažemo, da nekaj zmoremo, to lahko hitro pripelje do situacije, kjer se lotevamo nečesa, kar v resnici nočemo izvesti. Lahko se nam zgodi tudi, da izziv prejmemo v obliki grožnje, torej da moramo izziv izpeljati, drugače se bo zgodilo nekaj hudega. Tovrstna grožnja ni v redu in hitro lahko pride do izsiljevanja. V tem primeru moramo takoj obvestiti odraslo osebo.

Se ga lotevam sam ali z drugimi?

Izzivi so bolj zabavni, kadar se jih lotimo z drugimi, a to ne pomeni, da se moramo prilagoditi pritiskom skupine, v kolikor tega nočemo. 

Kje sem izziv zasledil?

Številni izzivi so neškodljivi in na spletu lahko vidimo veliko poskusov njihove izvedbe. Previdni moramo biti kadar smo izziv zasledili v kakšni zaprti pogovorni skupini (npr. Discord server) ali pa smo bili osebno izzvani s strani določene osebe (še posebej, če to osebo poznamo le preko spleta). 

Če izziv posnamem, kje ga bom objavil?

Cilj spletnih izzivov je načeloma, da se med izvajanjem posnamemo in posnetek potem tudi nekje objavimo. Pri tem moramo razmisliti s kom bomo ta posnetek delili in kaj smo na posnetku počeli. Veliko izzivov nas lahko postavi v nerodne situacije, za katere si ne bi želeli, da za večno ostanejo na spletu. Če nam je pri nastalem posnetku nerodno ali nelagodno, izziva ne objavimo ali pošiljamo določeni osebi.

Se mi ob izvajanju izziva lahko zgodi kaj neprijetnega?

Nekateri izzivi so privlačni ravno zato, ker predstavljajo neko mero tveganosti. A ravno pri teh moramo biti najbolj previdni, saj so posledice lahko resnično nevarne. V kolikor lahko izziv pripelje do nelagodnega izida, potem ta izziv raje preskoči. 

Če ti zgornja vprašanja vzbujajo dvom, potem je čisto v redu, če izziv zavrneš. Lahko se o izzivu predčasno pogovoriš tudi s kakšno odraslo osebo, kateri zaupaš in mogoče ti bo podala tudi kakšen kreativen nasvet, kako lahko svoj izziv narediš še bolj unikaten. Ob tem pa tudi preveriš ali je izziv varen in ne bo prinesel nepričakovanih izidov.

To so podnebne spremembe, ki so nam jih napovedali znanstveniki

Stanje po Evropi in po drugih celinah je alarmantno, vročina ne popušča, požari prežijo na celotno Evropo in Ameriko, v Veliki Britaniji se spopadajo z najvišjimi temperaturami v celotni zgodovini, ledeniki iz dneva v dan izginjajo, … To so bile osrednje novice, ki smo jih brali in poslušali zadnjih nekaj tednov na vseh informativnih programih. Ne samo, da smo jih brali, ampak smo jih tudi občutili, kajti bili smo priča enemu največjih vročinskih valov, kar jih je kdaj bilo na našem planetu. Prav tako je vročinski val zajel našo Slovenijo, kjer se ljudje soočajo s pomanjkanjem vode. Ne le, da je suša zajela površinski sloj tal in vodotoke, temveč je suša zajela tudi podtalnice. Predvsem je suša podzemne vode izrazitejša v goriški, gorenjski, dolenjski ter ljubljanski regiji. V večini teh regij so uvedli določene prepovedi uporabe vode. Najbolj na udaru pa so v slovenski Istri, kjer poročajo, da na izviru Rižane ni več vode, prav tako jo zmanjkuje tudi v podtalnici. Zaradi tega imajo tamkajšnji prebivalci do nadaljnjega omejeno uporabo pitne vode. Pomembno je omeniti tudi požar na Krasu, ki je bil najobsežnejši požar v Sloveniji do sedaj. Za požar na Krasu, ki je trajal več kot dva tedna, lahko z gotovostjo trdimo, da je bil tudi posledica ekstremnih temperatur ter suše. 

Pri vsem tem pa igra pomembno vlogo globalno segrevanje, saj so temperature v povprečju za približno 2 stopinji višje kot v poznem 19. stoletju, pred emisijami ogljikovega dioksida ter drugih zadrževalcev toplote. Lahko rečemo, da so vročinski vali le ena od vrst ekstremnih vremenskih podnebnih sprememb, ki pa postajajo le še pogostejše in vse bolj intenzivnejše. Posledično se vse pogosteje spopadamo z gozdnimi požari in sušami. Vse večji problem nastaja na področju kmetijstva, turizma, industrije in navsezadnje vse to vpliva na zdravje ljudi.  

Kakšne sploh so grožnje in vplivi ekstremne vročine? Ekstremna vročina privede do suše, vroče in suhe razmere pa lahko povzročijo velike požare v naravi. Zgradbe, ceste in infrastruktura absorbirajo toploto, kar vodi do temperatur, ki so lahko  v mestnih območjih za stopinjo ali več višje kot na obrobnih območjih – pojav, znan kot učinek mestnega toplotnega otoka. Naraščajoče temperature po vseh kontinentih ogrožajo ljudi, ekosisteme in gospodarstvo.

Ekstremna vročina je tudi eden glavnih vzrokov smrti zaradi vremena po vsem svetu, predvsem v Združenih državah Amerike. Toplotni stres se pri ljudeh pojavi, ko se telo ne more učinkovito ohladiti. Običajno se lahko telo ohladi s potenjem, toda ko je vlažnost visoka, znoj ne izhlapi tako hitro, kar lahko povzroči vročinski udar. Visoka vlažnost in povišane nočne temperature so verjetno ključne sestavine pri povzročanju bolezni in umrljivosti zaradi vročine. Posebej občutljivi na toplotni stres so otroci, starejše osebe, osebe s kroničnimi zdravstvenimi težavami ter delavci, ki delajo na prostem. Vroči dnevi so povezani tudi s povečanjem obolenj, povezanih z vročino, vključno s srčno-žilnimi in respiratornimi zapleti ter boleznimi ledvic.

Pri ekstremnih temperaturah je prizadeta tudi kakovost zraka. Vroči in sončni dnevi lahko povečajo proizvodnjo prizemnega ozona, škodljivega onesnaževalca in glavne sestavine smoga, ki lahko poškoduje dihala in je še posebej škodljiv za bolnike z astmo. Poleg tega večja uporaba klimatskih naprav zahteva več električne energije, ki lahko glede na vir sprošča druge vrste onesnaževanja, vključno s trdnimi delci, ki vplivajo tudi na kakovost zraka. Povečanje ozona in trdnih delcev lahko predstavlja resno tveganje za ljudi, zlasti za iste ranljive skupine, na katere neposredno vpliva zgoraj omenjena vročina.

Visoke temperature so lahko škodljive tudi za kmetijstvo. Visoke dnevne temperature negativno vplivajo na rast rastlin. Vročinski valovi prav tako povečujejo možnosti, da živina doživi vročinski stres, zlasti ko nočne temperature ostanejo visoke in se živali ne morejo ohladiti.

Prav tako je pomembno omeniti, da lahko med vročinskim valom pride do morebitnih izpadov električne energije, kajti višje poletne temperature povečajo povpraševanje po električni energiji za hlajenje, s tem pa zmanjšajo sposobnost prenosnih vodov za prenos električne energije. 

Kako lahko mi zgradimo odpornost na ekstremno vročino?

  • Prepoznavanje ranljivih skupin prebivalstva in ustvarjanje načrtov pripravljenosti na vročino z mislijo na vse stanovalce, ki lahko vključujejo korake, kot je odpiranje hladilnih centrov v obdobjih ekstremne vročine in sprejetje standardov toplotnega stresa na delovnem mestu.
  • Namestitev hladnih in zelenih streh ter hladnih pločnikov za  zmanjšanje učinka mestnega toplotnega otoka.
  • Sajenje dreves za zagotavljanje sence in hlajenje zraka z evapotranspiracijo.
  • Prizadevanje za energetsko učinkovitost za zmanjšanje povpraševanja po električnem omrežju, zlasti med vročinskimi valovi.

Ključni faktor v teh vročih dneh pa je seveda VODA. Kot vemo, je voda najpomembnejša v našem življenju, brez nje bi človeštvo izumrlo. Ampak zaradi dolgotrajnih vročinskih valov in posledično velike suše lahko pride do pomanjkanja pitne vode. V Sloveniji smo do zdaj lahko bili brezskrbni glede vode, vedno smo jo imeli dovolj, ko si odprl pipo, je pritekla čista pitna voda. Ampak te dragocenosti se nismo in se še zdaj ne zavedamo, saj kot pravi kitajski pregovor: »vrednosti vode ne poznamo, dokler se vodnjak ne posuši.«

Na žalost smo prišli do te skrajnosti, ko tudi mi trepetamo za nekaj kapljic dežja, ki bo napolnil suhe vodnjake. Z največjimi problemi se soočajo v Slovenski Istri, kjer se pozivi k varčni porabi vode vrstijo drug za drugim. Na izviru Rižane ni več vode, tako da za pripravo pitne vode črpajo podtalnico. Zaradi poletne turistične sezone in s tem večje porabe pitne vode ter zanemarljive količine padavin je prišlo do tega, da vode na izviru Rižane več ni. Vodo od takrat naprej črpajo iz podtalnice in še tam jo zmanjkuje. Zato so iz Rižanskega vodovoda Koper sporočili, da do nadaljnjega veljajo določeni ukrepi za preprečevanje prekomerne porabe vode, in sicer so izklopljeni zalivalni sistemi na javnih zelenicah, zaprti tuši na vseh plažah, izklopljene fontane in vodni motivi na javnih površinah. Prepovedano je pranje avtomobilov, izjema pa so avtopralnice, ki za pranje uporabljajo reciklirano vodo. Komunalna podjetja bodo še naprej drevesa in cvetlične grede zalivala samo iz možnih vodnih zajetij in drugih vodnih virov.

Da bi izvedeli kaj več o tem, smo za intervju zaprosili direktorja Rižanskega vodovoda Koper, Martina Preglja:

Velika suša še kar naprej pesti Slovensko Istro, dežja pa je samo za vzorec. Kakšno je trenutno stanje na Rižanskem vodovodu? Kako se spopadate s tem problemom?

Letošnje sušno obdobje se je začelo veliko prej kot v povprečnih minulih poletjih, zato so tudi  težave z zagotavljanjem zanesljive vodooskrbe na področju slovenske Istre nastopile precej prej kot običajno. Kakšni so trendi in kaj nas čaka, če ne bo padavin, smo začeli zaznavati že sredi maja, saj pravih padavin ni bilo od novembra lani, prav tako so v celoti izpadle spomladanske – aprilske padavine. Zato smo že sredi junija začeli opozarjati na pričakovano pomanjkanje vode in pozivali vse naše uporabnike, tako v gospodinjstvih kot v gospodarstvu, k varčevanju in iskanju alternativnih virov za ne nujno uporabo pitne vode. Proti koncu junija smo te pozive stopnjevali, ko pa je bilo očitno, da se krizno stanje le še nadaljuje in slabša, je skupščina RVK sprejela tudi prve ukrepe in prepovedi uporabe pitne vode za nenujne namene. Kmalu so jim sledili še dodatni ukrepi z razširitvijo prepovedi na vso posebno rabo vode.

Kakšne so posledice pomanjkanja vode iz Rižanskega vodovoda?

Posledice so vsesplošne. Predvsem so prizadeti naše občanke in občani in tudi njihovi gostje, ki morajo skrbno in odgovorno ravnati z vsako kapljico vode, v kuhinji, kopalnici, povsod, ob vsakem kontaktu s pitno vodo. Posledice se čutijo tudi v gospodarstvu, ponudniki turističnih kapacitet so prisiljeni opozarjati svoje goste na nujnost varčevanja z vodo, kar je zagotovo v nasprotju z željo, da turistom zagotovimo maksimalni komfort. Prizadeti so kmetje, ki so svoje pridelke zalivali s pitno vodo iz Rižanskega vodovoda in si niso pravočasno zagotovili ustreznega nadomestila. Nenazadnje se bo ta kriza močno odrazila tudi na poslovanju Rižanskega vodovoda Koper, saj nam bodo prihodki iz prodaje vode občutno upadli zaradi zmanjšane porabe pitne vode. Vendar, kot smo večkrat poudarili, naša prioriteta je bila in bo tudi v bodoče, da občankam in občanom zagotovimo pitno vodo vsaj v minimalno potrebnih količinah in se na vsak način skušamo izogniti redukcijam, ki bi poleg ostalega imele lahko predvsem zdravstvene posledice, pri ljudeh, ki bi zaužili iz 35-letne navade vodo, ki ne bi bila več pitna.

Kakšni so odzivi domačinov? Kaj se zgodi, če se domačini ne ravnajo povsem po navodilih?

Večina ljudi se zaveda, v kakšnih okoliščinah smo vsi, ne samo Rižanski vodovod Koper, saj se pomanjkanje vode vidi na vsakem koraku, ob pogledu na naravo in okolje, v katerem smo. Zato tudi čutijo potrebo po solidarnosti in odgovornem ravnanju s pitno vodo in primerno temu so se in se obnašajo tudi v tej krizi. Tudi nekatera velika podjetja, ki so hkrati tudi veliki porabniki vode, so se v času najhujše krize odločila za prilagoditev proizvodnje, obratovanja in tudi kolektivnih dopustov. Vedno pa se najdejo tudi posamezniki, ki lastno udobje postavijo pred skupne interese in jim je malo mar za potrebe drugih. Za tiste, ki ne upoštevajo prepovedi in omejitev, je pristojen medobčinski inšpektorat, ki se odziva na morebitne prijave kršitev. Niso redki primeri, da se tudi občani obračajo na nas in prijavljajo kršitve, ki jih mi potem usmerimo naprej v obravnavo. Je pa naša prioriteta v vsakem trenutku predvsem zanesljivo zagotavljanje pitne vode do zadnje kaplje.

Ali lahko požari, kot je bil ta na Krasu, še otežujejo situacijo s pomanjkanjem vode (seveda, če bi se ta približal Rižanskemu vodovodu)?

Vsekakor. Zavedati se moramo, da bi se za gašenje vsakega morebitnega požara, ki bi se zgodil na področju od Rodika proti obalnim občinam ali na njihovem področju, uporabila voda, ki bi bila tako ali drugače namenjena za oskrbo tega področja. Posledično tak požar pomeni za vodovod neplaniranega in zelo hitro zelo velikega porabnika, ki lahko ključno vpliva na zanesljivost vodooskrbe, še posebej v teh časih, ko vode ni dovolj. Zadnji požar pri Socerbu je to pokazal zelo nazorno, ko je dodatno obremenil kritično stanje vodooskrbe Slovenske Istre. Nekaj cistern, ki jih je angažirala Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki so v preteklih dneh prevažale vodo iz reke Unice na vodarno v Cepkih in nam s tem zagotavljale dodatne količine vode, je bilo ob izbruhu požara  pri Socerbu potrebno preusmeriti na gašenje požara, prav tako so se gasilci priklapljali tudi na omrežje preko hidrantov. K sreči se je na drugi strani hkrati pojačalo prevoze vode iz reke Unice in se je naša enačba še enkrat več skozi šivankino uho izšla. Pri požaru na Krasu pa je bila neposredno ogroženo črpališče Klariči in vodarna v Selih, kar bi lahko popolnoma ohromilo vodooskrbo kraških občin s strani Kraškega vodovoda Sežana in nam odvzelo ključne količine ter s tem posledično bi padla tudi vodooskrba Slovenske Istre. Na srečo in po veliki zaslugi hitrega in odločnega ukrepanja gasilcev, vojske, predvsem pa civilne zaščite se ta najhujši scenarij za las ni zgodil.

Če bo suša še vztrajala in bo vode vedno manj, ali imate v mislih že kakšno začasno rešitev?

Po obisku Ministra za okolje in prostor, ki se je v Slovenski Istri osebno seznanil s tem, kako huda je suša, je Vlada republike Slovenije sprejela sklep o zagotavljanju dodatnih količin vode, ki jih s cisternami slovenske vojske in gasilcev ter s pomočjo zasebnikov dovažajo v vodarno v Cepkih iz reke Unice. Dodatne dnevne količine vode, ki jih dobimo v cisternah, je možno do neke mere še povečati, kar nam trenutno tudi uspeva, glede na to, da izdatnost vseh drugih virov na drugi strani občutno pada. Če ne bo izdatne pomoči iz zraka v kratkem in se bo nadaljevalo to tako hudo sušno obdobje, se z veliko gotovostjo ne bomo mogli izogniti redukcijam, ker drugih nujnih interventnih rešitev ni več na razpolago in smo zato vsa naša gospodinjstva in vse naše uporabnike že preventivno pripravili s pomočjo zloženk – brošur, ki so jih prejeli na svoje naslove, kako ravnati v primeru redukcij in kako ravnati z vodo, ki bo po njih pritekla iz pip in ne bo pitna ter jo bo za prehrambene namene potrebno prekuhavati.

Ali imate v mislih že kakšno dolgoročno rešitev za v bodoče, ker kot vemo, se bodo take razmere v prihodnjih letih le še stopnjevale?

S problemom zagotavljanja dodatnega vodnega vira za slovensko Istro so se ukvarjali številni v preteklih desetletjih. Bili so različni projekti, niti en ni bil realiziran. Letošnja suša in vse bolj očitne klimatske spremembe so pokazale kako velik je ta problem za obalne občine, za turizem in za celotno državo in da gre za nacionalni problem, ki ne sme imeti političnega predznaka in ga je potrebno prioritetno rešiti. Zato smo na zadnjem sestanku s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor določili kratkoročne, nujne, interventne ukrepe za reševanje letošnjega poletja, srednjeročne, s katerimi bomo preprečili ponovitev letošnjega scenarija v naslednjih dveh do treh letih, in dolgoročne, ki bodo zagotovili trajno zanesljivo vodooskrbo tega področja. Pri slednjih gre predvsem za zagotovitev dodatnega zadostnega vodnega vira surove vode. Potrebno se je zavedati, da je reševanje tako velikih infrastrukturnih projektov, kot je vodooskrba Slovenske Istre, v državni domeni in da tega sami ne moremo narediti.

 Ali že s kom sodelujete pri reševanju tega problema?

Pri reševanju letošnje krize nam pomaga Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je izvajalec projekta zagotavljanja dodatnih količin vode s prevozi iz reke Unice. V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor pa bomo izvedli srednjeročne in dolgoročne rešitve. Še vedno je aktualno zagotavljane vode in vodnega zajetja Padež, hkrati pa se predvidevajo še druge paralelne rešitve, saj smo prepričani, da je končna rešitev vsota vseh do sedaj znanih rešitev in ker preprosto ne smemo več staviti samo na en projekt, ki se lahko zaradi različnih razlogov in interesov izkaže za neuresničljivega ali v nekem trenutku nezanesljivega. 

 

Vir:

SZJ: Onesnaženost zraka zaradi prometa visoka, merilnih mest pa premalo

V Focusu ter Inštitutu za zdravje in okolje so na štirih “problematičnih” lokacijah nadaljevali meritve koncentracij dušikovega dioksida (NO2) v okviru kampanje Pozor: Tukaj je dihanje nevarno!, ki so bile opravljene na 156 lokacijah v februarju 2021. Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah s precej natančnimi difuzivnimi vzorčevalniki (5 % odstopanja) vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil. Meritve so vedno potekale od 1. do 22. dne v mesecu (torej 3 tedne vsakega meseca). Meritve so bile izvedene na lokacijah: Drenikova pri GIB-u, Šmartinska cesta pred podvozom pri Ortobaru, pred križiščem Bleiweisova-Tržaška ter blizu uradne merilne postaje na Vošnjakovi ulici (pločnik ob Tivolski cesti).

Graf 1: Celoletne meritve koncentracij NO2 (µg/m3) na 4 izbranih lokacijah v Ljubljani, april 2021–marec 2022

V več kot polovici primerov so bile izmerjene vrednosti višje od zakonsko določene letne mejne koncentracije (40 µg/m3). Vse izmerjene vrednosti presegajo priporočeno zgornjo mejo Svetovne zdravstvene organizacije – 10 µg/m3, ki je že zdravju škodljiva. Na vseh štirih lokacijah so bile vrednosti večinoma višje od vrednosti na uradni merilni postaji na Vošnjakovi.

Lokacija z najvišjimi vrednostmi koncentracij NO2 ostaja lokacija na Šmartinski cesti (pri Ortobaru). Koncentracije so bile na vseh lokacijah nekoliko nižje spomladi in poleti (na Šmartinski je bila visoka tudi julijska vrednost) ter nekoliko višje septembra in pozimi, kar je skladno z vplivi vremena. Izraziti višek na vseh lokacijah je bilo zaznati v septembru 2021, nižek pa oktobra ter novembra. Glede na fizikalne značilnosti NO2, lokalno učinkovanje onesnaževala in vremenske značilnosti v času meritev vremenske razmere niso bile poglaviten dejavnik višjih koncentracij onesnaževala, ampak je bil verjetno pomembnejši dejavnik onesnaženja vpliv količine prometa ob različnih protikoronskih ukrepih.

Kako morajo ukrepati mesta, države?

Rezultati meritev (tudi v drugih državah) kažejo, da uradne merilne postaje niso nameščene na mestih, kjer je onesnaženost zraka najslabša. Zato je treba pregledati in razširiti mrežo merilnih mest. Prenovljena evropska Direktiva o kakovosti zunanjega zraka bi morala od držav in mest zahtevati bolj razširjeno mrežo merilnih postaj in hkrati vključiti meritve z zelo natančnim difuzivnimi vzorčevalniki, ki so majhen strošek, a dobra dopolnitev merilnih postaj.

Kakšni bi morali biti ukrepi na področju prometa? 

Mesta morajo zmanjšati motorno prometno aktivnost. Neodvisna raziskovalna skupina CE Delft je v študiji “Air pollution and transport policies at city level” analizirala učinkovitost ukrepov. Ukrepi so razvrščeni po številnih kriterijih od ekonomskih vidikov implementacije in koristi izvajanja ukrepov do primernosti mest za določeno implementacijo posameznega ukrepa.

Meritve komentirata predstavnika obeh partnerskih organizacij:

Marjeta Benčina, Focus: “Na podlagi merilne kampanje smo javnosti predstavili, kako problematična je kakovost zraka skozi leto na lokacijah, kjer ni uradnih meritev. Zato menimo, da je pomembno razširiti mrežo merilnih mest, kar se da narediti na relativno stroškovno učinkovit način. Slednje smo pokazali tudi pri naših meritvah. Samo z doslednim spremljanjem onesnaženosti lahko učinkoviteje izvajamo politike za boljšo kakovost zraka, hkrati pa bolj zaščitimo ranljivejše skupine prebivalstva.”

Tomaž Gorenc, IZO: “Hkrati mineva eno leto od objave novih in posodobljenih smernic za kakovost zraka, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija objavila na podlagi obsežne analize epidemioloških dokazov o učinkovanju določenih onesnaževal na zdravje in dobro počutje. Ključno je, da na ravni vseh držav EU čim prej posodobimo zakonodajo tako, da bo v skladu z omenjenimi smernicami, hkrati pa začnemo še dosledneje izvajati ukrepe, ki pripomorejo k boljši kakovosti zraka ter posledično boljšemu zdravju prebivalcev. Živimo v času energetske krize, v kateri se vedno bolj zavedamo pomena decentraliziranih in brezogljičnih virov energije.

Povezave:

KAKŠNA JE VLOGA NEVLADNIH ORGANIZACIJ PRI OBLIKOVANJU ALKOHOLNIH POLITIK?

  • Vloga nevladnih organizacij (naprej NVO) je ključna pri spremembi zakonodaje v javnozdravstvenem sektorju.
  • Kakšna je vloga NVO v Sloveniji pri alkoholni politiki?

Ni neobičajno, da nevladne organizacije (naprej NVO) opravljajo zagovorništvo ter se vključujejo v ustvarjanje ter sprejemanje nove zakonodaje. Tovrstne prakse so pogoste v Sloveniji ter drugod po svetu. Strokovna podkovanost, tesna povezava z lokalno skupnostjo ter sodelovanje z mednarodnimi institucijami so vse razlogi, zakaj je vključevanje NVO v procese oblikovanja politik še kako dobrodošlo. Isto velja tudi za oblikovanje politik na področju alkohola. Kakšna je torej vloga NVO pri alkoholni zakonodaji?

NVO so v današnjih demokratičnih družbah postale ključen in nepogrešljiv sestavni člen. Osvetlijo tiste dele družbe, ki so pogosto spregledane. Opozarjajo na etiko zakonodaje in njene implementacije. Primer tega je alkoholni semafor, katerega smo skupaj z ostalimi organizacijami pripravili v času predvolilnih kampanj. Oblikovanje alkoholnih politik ni zgolj pripravljanje zakonodaje, temveč tudi analiza realnega stanja in opozarjanje na pomanjkljivosti zakonodaje. 

Ena izmed tovrstnih pomanjkljivosti, ki smo jo izpostavili v alkoholnem semaforju, so tudi sponzoriranja NVO iz strani alkoholne industrije. Ker NVO delujejo tudi kot zagovorniki in sooblikovalci politik, so lahko sponzoriranja velika težava. NVO so lahko v tem primeru znajdejo v položaju, kjer zagovarjajo večjo industrijo, namesto dejanskih objektivnih argumentov ter znanosti. O takšnih primerih smo pisali tukaj, kjer se nekatere organizacija lahko povezujejo z alkoholno industrijo, tudi na zelo netransparenten način. 

NVO lahko v procesu alkoholnih politik sodelujejo predvsem preko zagovorništva ali uporabe legalnih sredstev. V Sloveniji smo leta 2009 sprejeli Resolucijo o normativni dejavnosti, ki nalaga najmanj 30-dnevno javno razpravo o vsakem novem predpisu. V to se pogosto vključuje ravno NVO. Toda mnogokrat se zgodi, da predlogi nimajo vključene javne razprave ali pa ima ta prekratek rok. CNVOS tovrstne kršitve spremlja, v mesecu juliju je 75 % izmed vseh predpisov kršilo resolucijo. Prav tako pa CNVOS vodi postopke imenovanja NVO predstavnikov v različna delovna in posvetovalna telesa. 

Vendar pa je delo NVO najmočnejši takrat, ko se povezuje še s preostalimi organizacijami izven svoje države. Alkohol vse več deluje na globalni ravni, zato morajo NVO-ji delovati tudi na mednarodni ravni, kajti s tem lažje naslavljamo vprašanje svetovnega javnega zdravja.

O SPONZORIRANJU IZ STRANI ALKOHOLNE INDUSTRIJE

  • Kakšno je stanje sponzoriranja dogodkov ter društev iz strani alkoholne industrije v Sloveniji?
  • Zakaj se to dogaja in nadaljuje?

Leta 2015 je raziskava britanskega Inštituta za alkoholne študije ter avstralska univerza Monash pokazala, da je ogromno število ljudi izpostavljeno oglaševanju alkoholnih pijač preko sponzorstev s strani alkoholne industrije. Občinstvo Formule 1, kar zaobjema 500 milijonov ljudi po vsem svetu, je v dveh urah prenosa dogodka oglaševanju alkoholnih pijač izpostavljeno v povprečju vsakih pet sekund. Vemo, da tovrstna praksa lahko spodbuja prekomerno pitje alkoholnih pijač, predvsem med mladimi. A kljub temu se sponzorstva za dogodke in delovanje organizacij nadaljuje.

Alkoholni industriji so sponzorstva v interesu, saj si s tem zagotovijo nove kupce. Profesor David H. Jernigan z bostonske univerze pove, da posebno tveganje za dolgoletno in nevarno pitje alkohola obstaja predvsem med mladimi, ki so nesorazmerno izpostavljeni oglaševanju. To se z lahkoto prepozna tudi v Sloveniji. Eden izmed glavnih sponzorjev letošnje Škisove tržnice je bila pivovarna Union, Heineken pa sponzorira Ritem mladosti. Oba dogodka sta namenjena mladim, ki lahko zaradi tovrstne izpostavljenosti alkoholu trpijo velike posledice na dolgi rok.

Raziskave pa so pokazale tudi, da se alkoholne industrije preko sponzorstev povezujejo z organizacijami, ki jim lahko dvignejo ugled ter preko katerih lahko nadzorujejo ali lobirajo. Gre torej za strateško odločitev. Kar nekaj nevladnih organizacij za prometno varnost v Evropi in drugod sodeluje z alkoholno industrijo, velikokrat s pomanjkljivo transparentnostjo. S tem se alkoholna industrija aktivno vključuje v razpravo o dostopnosti alkohola, ki je eden izmed ključnih dejavnikov nesreč na cesti. Sponzorstva pogosto niso zgolj spodbuda dogodku in organizaciji, temveč so tudi strateška odločitev alkoholne industrije, ki si želi še naprej zagotavljati visoko-leteče dobičke.

Alkoholni industriji pa na žalost še kar naprej uspeva. V Sloveniji ne obstajajo nobene omejitve za sponzoriranje dogodkov za mlade s strani alkoholne industrije, isto velja za športne dogodke. S tem pa še naprej v nevarnost spravljamo običajno mlajšo populacijo družbe.

NOVI TRENDI ALKOHOLNE INDUSTRIJE, 2. DEL: Sedaj so v ospredju ženske

  • Alkoholna industrija ima več oglaševalskih strategij, ki ciljajo ženske.
  • Kaj je pink-washing in roza pijača?
  • Ali oglaševanje dejansko uspeva, ali opažamo vzpon v pitju med ženskami in dekleti?

Ženske pijejo manj kot moški, v Sloveniji in širše. S tem ženska populacija za alkoholno industrijo postane nova priložnost za večanje baze kupcev. V prvem delu pregleda novih trendov v alkoholni industriji je postalo jasno, kako iznajdljiva je lahko ta industrija, če je njen cilj večja dobičkonosnost. Eden izmed primerov je covid-19, kjer je industrija izkoristila javno-zdravstveno krizo in je s tem alkohol postal še bolj dostopen, sploh mladoletnim osebam. Podobno se lotevajo ženske populacije: oglaševanje feminizma, izkoriščanje preventivnega boja proti raku na prsih, ter promoviranja nizko-kaloričnih pijač. Alkoholni industriji s svojimi oglaševalskimi strategijami na žalost uspeva, razlike v pitju alkoholnih pijač se med spoloma zmanjšujejo, kar pomeni, da je med potrošniki tudi vse več žensk.

Pred nekaj leti so alkoholne industrije oglaševale svoje izdelke skupaj z roza pentljo, simbolom za obolenjem z rakom na prsih. Alkohol dokazano poveča verjetnost obolenja za rakom, vsaj do 8 % obolenj je povezanih z alkoholom. Zato raziskava Mart in Giesbrecht iz leta 2015 spodbuja ostrejše ločevanje preventivnih in ozaveščevalnih programov z oglaševalskimi strategijami alkoholne industrije. Ponovno gre za pristop lepšanja lastne slike industrije, vendar je to izjemno nevarno, sploh zaradi zdravstvenega tveganja, ki ga prinaša uživanje alkohola. Tovrstna oglaševalna taktika se imenuje pink-washing.

Pink-washing pa ni edini način, preko katerega alkoholna industrija želi med svoje kupce privabiti žensko populacijo. Vse več je tudi nizko-kaloričnih pijač ali ženskam privlačnejših alkoholnih pijač. Če je alkoholna industrija prej oglaševala predvsem na »tradicionalnem moški način,« se je to v zadnjih letih obrnilo. Na trg so vstopila piva s sadnimi okusi ter »vitke« oz. nizko-kalorične pijače, ki prilivajo olje v ogenj obsedenosti s postavo in zunanjim izgledom. Raziskava v Avstraliji je pokazala, da se alkohol po družabnih omrežjih želi povezati z življenjskim slogom žensk, pa naj bo to preko ličil, oblek, ali ostalih stereotipnih ženskih interesov.

Dodaten dokaz, da alkoholna industrija s svojim oglaševanjem ženskam želi zgolj povečati dobiček, so tudi oglaševalske kampanje, ki v ospredje postavljajo feministična sporočila. Absolut vodka to počne že kar nekaj let, opazi pa se tudi prilagajanje vsebine na to, o čemer se največ govori v določenem času. Leta 2016 so oglaševali žensko samostojnost, leta 2020 pa »samo ja pomeni ja« in odgovornost moških v spolnosti. Alkoholna industrija sporočila svojega oglaševanje prilagajajo glede na želje javnosti. A hkrati s tem ženskam poslabšujejo zdravje, alkohol pa je mnogokrat člen v nasilju proti ženskam.

S tem ko alkoholna industrija oglašuje feministična sporočila in se povezuje z roza pentljo, sebe portretira kot dobro, pozitivno industrijo, hkrati pa skuša povečati število kupcev med žensko populacijo. Na žalost jim to do neke mere uspeva. Razlike v pitju alkohola se med moškimi in ženskami manjšajo, veča se število (predvsem mladih) žensk, ki so zasvojene z alkoholom in morajo za to biti v bolnišnični oskrbi. Ženske in dekleta so za alkoholno industrijo le še ena priložnost.

NOVI TRENDI ALKOHOLNE INDUSTRIJE, 1. DEL: Crisis-washing in Covid-19 kot priložnost za alkoholno industrijo

  • Kakšne so bile nove taktike alkoholne industrije v času javno-zdravstvene krize?
  • Je to vznik novega načina delovanja alkoholne industrije – crisis-washing?

V času ukrepov zajezitve covid-19 je alkoholna industrija našla nove načine za grajenje svojega dobička. Čeprav smo bili priča poslabševanju že tako težke pandemijske situacije zaradi alkohola, je alkoholna pijača ostajala lahko dostopna. V nekaterih državah so se alkoholne politike celo sprostile.

Uživanje alkoholnih pijač lahko povzroči zaplete pri obolenju z virusom covid-19. Alkohol namreč šibi imunski sistem in poslabša delovanje številnih organov. Na vrhuncu številke okužb z covid-19 so ti zapleti predstavljali večje težave v zdravstvenem sistemu. Bolniške postelje so bile po nepotrebnem zapolnjene – nekateri bi se s covid-19 lažje spopadli, če bi zmanjšali svoj vnos alkoholnih pijač. Vendar kljub očitnim zdravstvenim tveganjem so alkoholne pijače ostale zlahka dostopne. V Sloveniji je namreč v času covid-19 uživanje alkohola poskočilo za okoli 10 %.

Covid-19 kot priložnost

V času epidemije so vzniknili novi ponudniki hrane ter pijače, ki dostavljajo hrano ter pijačo pred naša vrata. Wolt in Glovo, dva takšna dostavljalca, imata v svoji ponudbi poseben zavihek za alkoholne pijače. Na spletni strani oziroma aplikaciji sicer opozarjajo, da mladoletnim alkohola ne bodo prodali, toda težko vemo, ali se ponudniki tega držijo. Bo dostavljalec zares zavrnil predajo pijače, sploh če je bila ta že kupljena preko aplikacije? Ali obstaja način, da bi inšpektorska služba lahko to preverila? Odgovorov na ta vprašanja nimamo. Covid-19 je odstrl nove možnosti kupovanja alkohola preko spleta, kar lahko alkoholna industrija vse več izkorišča, če alkoholnih politik kmalu ne poostrimo.

Poleg šibkejšega nadzora nad dostavljalnimi aplikacijami, se spletna ponudba alkohola poslužuje tudi raznoraznih akcij. Na primer, eden izmed ponudnikov ponuja več alkoholnih pijač za manjšo ceno. Ena izmed takšnih akcij je gratis pica ob naročilu desetih piv ali dveh steklenic vina. Dostavljajo tudi v nočnih urah. S tem postane alkohol bolj privlačen, vedno dostopen, ter šibkeje nadzorovan. Švedski raziskovalci opozarjajo, da se bomo tovrstnih praks, ki so nastale v tem izrednem času, težko znebili.

Alkoholna industrija je v času pandemijskih ukrepov iskala priložnosti tudi drugod po svetu. Nekatere države (med drugimi Južna Afrika, Gruzija, Francija) so izključile alkoholne proizvajalce ter prodajalne iz ukrepov in so zato smele nadaljevati kot običajno. Velika možnost je, da so bile takšne odločitve sprejete zaradi lobiranja alkoholne industrije. Pritiskala je na države, češ kako pomembno je dovoliti ponudbo alkohola, preko spleta in tudi sicer. Države bi morale narediti ravno nasprotno – omejiti alkoholno ponudbo in prepovedati spletno prodajo.

Crisis-washing

Alkoholna industrija ni le uporabila covid-19 kot priložnost za nove načine prodaje, temveč tudi kot sredstvo za promocijo same sebe kot dobre. Ko se industrija predstavi kot pozitivno, svoje izdelke lažje prodajajo kot nekaj pozitivnega ali ne-nevarnega. Takšne prakse v kriznem času se imenujejo crisis-washing. Na primer, v nekaterih državah so alkoholna podjetja ustvarjale svoje maske, spet druga so spodbujala k pitju piva med izolacijo.

Taktike crisis-washinga so vodile tudi v povezovanje alkoholnih industrij z zdravstvenimi delavci in zdravniki. Ruski Heineken je doniral hrano in energijske pijače zaposlenim v zdravstvu. S tem ustvarjajo vtis dobrodejne in pozitivne industrije, a hkrati promovirajo pitje alkoholnih pijač v takšnem obdobju.

Alkoholna industrija skozi leta spreminja svoje strategije in taktike. Medtem ko države sprejemajo nove zakone in nevladni ter zdravstveni sektor ustvarjajo nove preventivne programe, alkoholna industrija vedno znova najde načine, da ostaja relevantna in popularna. V času ukrepov proti zajezitvi covid-19, smo bili priča novim strategijam. Industrija je sebe želela portretirati kot dobro, a je hkrati promovirala škodljive izdelke, ki še bolj zapleta epidemijo. Hkrati pa so vzniknili novi ponudniki alkohola, ki zaenkrat še niso dobro nadzorovani.

MANJ TVEGANO PITJE: Mit ali resnica?

  • Ali res obstaja manj tvegano pitje alkohola? Ali alkohol vedno ogroža zdravje?
  • Ali je manj tvegana meja pitja za vse enaka? 

Pitje alkohola je za zdrav življenjski slog mnogokrat odsvetovano. Vsem je jasno, da alkohol v prekomernih količinah nikoli ni blagodejen za naše telo. Toda meja med alkoholom in zdravjem postane bolj zabrisana, če govorimo o enem kozarcu ali dveh. Nekateri ponujajo maksimalno število meric, spet drugi ga povsem odsvetujejo. Torej, kdaj je alkohola preveč? Ali res obstaja t.i. manj tvegano pitje alkohola?

Manj tvegano pitje alkohola pomeni količino vnosa alkoholne pijače, ki na daljši rok ne bo negativno vplivala na naše zdravje. Ker so naša telesa različna, je ta mera za vsakega posameznika različna, zato strokovnjaki za različne demografske skupine predlagajo različne mere. Na primer, odrasli moški lahko spijejo nekoliko več kot ženske, če te niso noseče ali ne dojijo. Določene bolezni prav tako spremenijo mero manj tveganega pitja.

 

 

Vendar pa manj tvegano pitje ne pomeni, da je ta količina alkohola priporočena. Nasprotno, gre zgolj za sprejemljivo količino, ki najverjetneje ne bo poslabšala našega zdravstvenega stanja. Prav tako je potrebno poudariti, da meja manj tveganega pitja ne označuje meje zdravega pitja. 

Zadnje raziskave namreč kažejo, da lahko vsaka kapljica poslabša naše zdravje na dolgi rok. Tudi manjše količine alkohola so bile povezane z manjšanjem sive možganovine, še največ pa v populaciji s previsoko telesno težo. Prav tako naj bi alkohol lahko bil povezan z demenco. Zdravstvene posledice manjših količin alkohola se še najbolj poznajo pri nezdravi populaciji, najstnikih ter nosečnicah, vendar iz tveganja ni izvzet nihče. 

To velja za vse vrste alkoholnih pijač. Velikokrat smo že slišali o mitu kapljice rdečega vina za zdravje, razlog za to pa naj bi bil v visokem številu antioksidantov v rdečem vinu. Vendar tudi to ni res. Raziskovalci so namreč mnenja, da so nekatere raziskave rdeče vino v preteklosti z blagodejnim učinkom povezale zato, ker je bil ta del mediteranske prehrane. Ostali pa opozarjajo, da je na Japonskem, kjer prevladuje pivo, delež srčno-žilnih bolezni še manjši kot v Franciji. Zato zelo težko govorimo o različnih alkoholih in njihovem vplivu na zdravje – zdi se, da so prisotni drugi, še neodkriti dejavniki. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da mora biti vsaka alkoholna pijača zaužita v najmanjših količinah, še najbolje v ničnih. Če želimo povišati vnos antioksidantov, lahko najdemo manj tvegan vir, ki ni rdeče vino.

Za mlajše od 21. leta je uživanje alkohola povsem odsvetovan. Alkohol lahko na še razvijajoče možgane negativno vpliva tudi v najmanjših merah. Mera manj tveganega pitja je zato povsem drugačna za mlajšo populacijo, v primerjavi s preostalo. Prav tako se meja manj tveganega pitja spremeni za voznike prevoznih sredstev. Alkohol takrat ni priporočljiv, tudi v najmanjših merah ne.

Čeprav obstaja medicinsko-podkrepljena meja za manj tvegano pitje, je ta meja le priporočena, ne pa sprejemljiva. Za dolgo, zdravo življenje je bolje, da sploh ne govorimo o tveganju – najmanj tvegamo, če se alkohola povsem izognemo. 

 

KAJ PRAVZAPRAV JE MOKRA KULTURA?

  • Kakšna je razlika med mokrimi in suhimi kulturami? 
  • Kaj so razlogi zanjo in kako dosežemo spremembe?

V času večjih praznovanj javno-zdravstvene organizacije vedno znova opozarjajo na prekomerno pitje, ki se lahko slabo končajo, tudi s smrtjo. V začetku novega šolskega leta smo priča množičnem opijanju mladih, ko nekateri pristanejo celo na urgenci. Toda to ni težava zgolj mladih – v celotni slovenski populaciji je le 5 % takih, ki ni nikoli spila alkoholne pijače, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsaki peti moški in vsaka petindvajseta ženska je bila od alkohola verjetno odvisna. Na leto povprečni Slovenec spije 11,1 litrov na leto, medtem ko je svetovno povprečje 6,2 litrov. Naše pitne navade nas ponesejo med sam vrh v Evropi in na svetu. V Sloveniji imamo mokro kulturo.

Mokra kultura pomeni, da je pitje alkohola v družbi normalizirana. Ni nenavadno, če so ob druženju s prijatelji vedno prisotne konzerve piva, ob kosilu kozarci vina, ob praznovanjih pa prekomerno pitje. Vsakdanje življenje že skorajda samoumevno spremlja alkohol, kot tudi večja praznovanja, kjer je čezmernost in hoja po tankih mejah sprejemljiva. Spregledani pa so podatki, da vsakodnevno zaradi alkohola umreta dva človeka, zaradi alkoholiziranih voznikov pa vsakoletno umre okoli 75 ljudi. Pitje se vidi kot nekaj veselega, pozitivnega, sproščujočega, mladi pa lahko preko alkohola iščejo svojo identiteto, se upirajo, postajajo del odraslega življenja. Vse to je del mokre kulture.

Kako smo prišli do te točke? NIJZ piše, da je Slovenija kultura, v kateri je alkohol že tradicionalno prisoten, predvsem zaradi njene vinorodne zemlje. Medtem ko morda vloga tradicije igra svojo vlogo, predvsem pri začetkih mokre kulture, ne smemo pozabiti na efektivne državne alkoholne politike, ki lahko zmanjšajo vnos alkohola, prekomerno pitje ter negativne posledice alkohola. Manko alkoholnih politik tako vodi v ohranjanje alkohola, ali celo alkoholizma, kot nekaj normalnega. Mladi s tem še vedno spodbujajo drug drugega k pitju, alkohol še vedno ostaja ključni povezovalni člen, norma, ali celo družbena in vrstniška prisila.

Ljudje, ki živijo v suhi kulturi, na splošno drugače razmišljajo o alkoholu. V primerjavi z mokro kulturo, se posamezniki v suhi kulturi običajno zavedajo lastne odgovornosti in negativnih zdravstvenih posledic. Nasprotno pa posamezniki v mokri kulturi alkohol dojemajo širše, za večino je to domena prijateljev, identitete, lastna odgovornost je le redko izpostavljena. Alkoholne politike bi skupaj z omejevanjem dostopa, boljšim nadzorom prometa, morali nasloviti tudi kulturo in družbo samo, kajti ta sama ustvarja iluzijo alkohola kot nečesa zabavnega in dovoljenega. 

V Sloveniji torej živimo v mokri kulturi, ki alkohol uprizarja kot nekaj povsem normalnega. Brez učinkovitih alkoholnih politik in intervencij, ki bodo tovrstno percepcijo alkohola naslovile tudi iz širšega konteksta, se mokre kulture ne bomo znebili. S tem pa bomo ohranjali brezbrižno vedenje do alkohola in še naprej pozabljali na negativne zdravstvene učinke.