“Odločeni! Opuščamo kajenje”

 

Ljubljana, 28. maj 2021

Vsako leto 31. maja obeležujemo Svetovni dan brez tobaka, ki je letos posvečen opuščanju kajenja in poteka pod geslom »Odločeni! Opuščamo kajenje«. Podatki kažejo, da se razširjenost kajenja v Sloveniji zmanjšuje, vse, ki kadijo, pa spodbujamo k opustitvi kajenja. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju, v času covid–19 pa predstavlja še dodatne koristi za zdravje. Kadilci so verjetno bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom in imajo zvišano tveganje za težji potek covid-19. Mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo sami, brez pomoči. Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenja, svetujemo, da se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji na voljo brezplačno.

Razširjenost kajenja v Sloveniji se zmanjšuje

Slovenija se je v zadnjih letih na področju nadzora nad tobakom pridružila najnaprednejšim državam v svetu.

 

Z ukrepi, ki smo jih sprejeli v zadnjih štirih letih, smo okrepili nadzor nad tobakom tako na področju prepovedi oglaševanja kot ozaveščanja ljudi s slikovno besedilnimi zdravstvenimi opozorili. Prepoved značilnih arom, enaka obravnava povezanih izdelkov, kot so elektronske cigarete ter prepoved kajenja v avtomobilih v prisotnosti otrok, so namenjeni predvsem preprečevanju začetka kajenja. Nezakonito trgovino s tobačnimi izdelki pa smo omejili s sistemom sledljivosti tobačnih izdelkov in varnostnimi elementi. »Strožje kaznovanje kršiteljev in šestmesečna prepoved prodaje tobačnih izdelkov zaradi kršitev zakonodaje je prispevala k boljšemu nadzoru nad prodajo teh izdelkov mladoletnim. Z uvedbo enotne sivo-rjave embalaže za cigarete in tobak za zvijanje, smo se pridružili najnaprednejšim državam v svetu. Uporabnike smo zaščitili pred zavajajočim vplivom trženja in oglaševanja na izdelku samem«, je povedal minister za zdravje Janez Poklukar.

Poleg zakonskih pa so na področju nadzora nad tobakom pomembni tudi drugi ukrepi. Ministrstvo za zdravje redno sofinancira programe, ki so namenjeni različnim ranljivim skupinam prebivalstva za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja in jih izvajajo nevladne organizacije v sodelovanju s strokovnimi institucijami. Potrebna sredstva namenjamo za delovanje brezplačne telefonske številke za pomoč pri opuščanju kajenja – 080 2777. Skupaj s policijo in nevladnimi organizacijami izvajamo nacionalne kampanje za ozaveščanje o škodljivosti kajenja v avtomobilih in drugih zaprtih prostorih v prisotnosti otrok.  Vsi do sedaj uvedeni ukrepi so prispevali k temu, da se je zmanjšala razširjenost uporabe tobačnih izdelkov tako med odraslimi, kot med mladostniki.  »Kljub dobrim rezultatom pa ne smemo odnehati. Za sprejem na Vladi RS bo v kratkem pripravljena nova Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka 2021-2030. Predlog strategije vključuje širok nabor ukrepov in aktivnosti za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja, ki se bodo izvajali tako na nacionalni kot lokalni ravni in bo zajemala tudi ukrepe za omejevanje uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov«, je povedal minister za zdravje Janez Poklukar.

 

»Države članice Svetovne zdravstvene organizacije so svetovni dan brez tobaka začele obeleževati leta 1987 z namenom, da bi svet opozorile na tobačno epidemijo. Raba tobaka močno obremenjuje zdravje, škodi okolju in družbi povzroča ogromno gospodarsko škodo. WHO zato poziva vse vlade, naj svojim državljanom zagotovijo dostop do kratkih nasvetov, brezplačnih linij, mobilnih in digitalnih storitev za opustitev kajenja, nadomestnih nikotinskih terapij in drugih orodij, ki ljudem pomagajo pri opuščanju kajenja. V vseh državah je treba okrepiti politike in zmogljivosti za opustitev rabe tobaka. Svetovna kampanja dneva brez tobaka v letu 2021 “Odločeni! Opuščamo kajenje.” bo potekala vse leto in bo pomagala ustvariti bolj zdrava okolja, ki spodbujajo opuščanje kajenja z učinkovitimi politikami ter s širitvijo dostopa do storitev, z ozaveščanjem o taktiki tobačne industrije in z opolnomočenjem uporabnikov za uspešno spopadanje z opuščanjem rabe tobaka. Vesela sem, da se je kampanji pridružila tudi Slovenija, » je dejala dr. Aiga Rurane, predstavnica in vodja urada SZO v Sloveniji.

Ukrepi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, sprejetega leta 2017, učinkujejo – odstotek kadilcev tobačnih izdelkov se je med odraslimi prebivalci Slovenije prvič po dolgem času znižal po sprejetju trenutno veljavnega zakona.

S kajenjem se ljudje najpogosteje srečajo v adolescenci, zasvojenost z nikotinom se pri mladostnikih razvije hitro in tako posameznik postane doživljenjski uporabnik tobačnih izdelkov. Zelo spodbudno je, da v Sloveniji že dlje časa beležimo zmanjševanje kajenja med mladostniki. Med odraslimi pa že daljše obdobje nismo zabeležili sprememb v odstotku kadilcev. Zato me izredno veseli, da ukrepi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, sprejetega leta 2017, pričakovano učinkujejo. Odstotek kadilcev med odraslim prebivalstvom, tako med moškimi in ženskami, se je končno po dolgih letih, prvič znižal. To nas navdaja s potrditvijo, da delamo prave korake v smeri zmanjševanja porabe tobačnih izdelkov«, je izpostavil direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek.

 

Z nadaljnjo okrepitvijo že celovitega programa zakonodajnih ukrepov na tem področju, podpornimi programi za osebe, ki želijo opustiti kajenje, in ozaveščanjem bomo dolgoročno zmanjšali pritisk na zdravstveni sistem, omejili aktivnosti tobačne industrije in prispevali k izboljšanju javnega zdravja na splošno. »Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka, ki je trenutno v obravnavi, predlaga nadaljnje učinkovite ukrepe in programe, in prepričan sem, da bomo Slovenijo popeljali po poti brez tobaka, kot si želimo, do leta 2040«, je še poudaril direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek.

 

»Zvišujejo pa se odstotki uporabnikov novejših in netradicionalnih tobačnih in povezanih izdelkov, izraziteje med mladostniki kot med odraslimi. Med 15-letniki beležimo višanje odstotkov uporabnikov elektronskih cigaret, vodnih pip in brezdimnih tobačnih izdelkov, med odraslimi pa višanje odstotka uporabnikov elektronskih cigaret. Med mladostniki so odstotki uporabnikov teh izdelkov višji kot med odraslimi. Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki in mladimi odraslimi še posebej tvegana zaradi razvoja zasvojenosti z nikotinom, škodljivih učinkov na intenziven razvoj možganov v tem starostnem obdobju in večjega tveganja za začetek kajenja tobačnih izdelkov«, je povedala Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Prej ko posameznik preneha s kajenjem in uporabo drugih tobačnih izdelkov, večje so koristi za njegovo zdravje. Največje koristi za zdravje pa posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti.

Kajenje je dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, raka pljuč in številnih drugih rakov. Povečuje smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja ter dihal, okužb, sladkorne bolezni in številnih drugih bolezni. Pri bolnikih, ki imajo kronične bolezni povezane s kajenjem, opustitev kajenja zmanjša tveganje za nadaljnje zaplete in podaljša pričakovano življenjsko dobo. »Kajenje tobaka je vodilni vzrok hude pljučne bolezni, kronične obstruktivne pljučne bolezni, in pospešuje napredovanje bolezni. Opustitev kajenja upočasnjuje napredovanje bolezni, zmanjšuje stopnje poslabšanja, povečuje učinkovitost zdravljenja in izboljša kakovost življenja kadilcev, ki imajo kronično obstruktivno pljučno bolezen. Še vedno pa velik del bolnikov s kronično obstruktivno boleznijo pljuč kadi, zato je iskanje učinkovitih intervencij za opustitev kajenja bistvena naloga zdravstvenih delavcev. Opustitev kajenja je eden od najpomembnejših načinov za izboljšanje prognoze bolnikov s kronično pljučno boleznijo. Zdravniki, ki zdravijo bolnike z obolenji dihal, imajo pomembno vlogo v motivaciji bolnikov, da opustijo kajenje«, pravi doc. dr. Mihaela Zidarn z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. »Za uspešno odvajanje od kajenja je ključna kombinacija vedenjske terapije, farmakološkega zdravljenja in terapevtskega pristopa. Na uspeh vplivajo tudi: motivacija, stopnja nikotinske odvisnosti, starost in drugi osebni dejavniki bolnika. Zdravniki in drugi zdravstveni delavci se morajo za izvajanje teh aktivnosti usposabljati da pridobijo znanja in spretnosti za izvajanje teh intervencij«, je dodala doc. dr. Saša Kadivec, prav tako z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

 

K temu, da je opustitev kajenja daleč najboljša investicija v prihodnost vsakega kadilca pritrjuje tudi Nina Rogelj Peloza, podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in dodaja »Še posebej v pandemičnih časih predstavlja odvajanje od kajenja pametno izbiro, saj so kadilci dosti bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom in poznejše komplikacije. Dodatno velja omeniti, da ni zagotovil, da ne bi imele elektronske cigarete podoben negativni učinek na okužbo in potek bolezni«.

V Sloveniji je tudi v času pandemije covid-19 na voljo več vrst pomoči pri opuščanju kajenja, številne so brezplačne.

 Dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje poudarja, »Kajenje ni normalen način obnašanja človeka in nihče se ne rodi s potrebo po nikotinu. To potrebo umetno ustvarja tobačna industrija s svojimi marketinškimi akcijami. Ko enkrat zasvojijo mladega človeka, bo ta sam nosil denar industriji, do svoje prezgodnje bolezni in smrti. Za vsakega umrlega kadilca mora tobačna industrija rekrutirati vsaj enega novega, čim mlajšega, da ohrani ali poveča svoj dobiček. Dejstvo je, da kdor je odvisen od neke snovi, v tem primeru nikotina, ne more biti svoboden in je tudi redko uspešen. Ko enkrat človek postane zasvojen z neko snovjo, praviloma izgubi vso svobodo samoodločanja, izgubi svojo svobodo. Zato niso rešitve zgolj v zanašanju na to, da bosta vzgoja in ozaveščanje prebivalstva učinkovita pri zmanjšanju rabe tobačnih izdelkov, ampak zagovarjamo uvedbo preverjeno učinkovitih ukrepov, ki preprečujejo pričetke kajenja, še posebej med mladimi in da pomagajo tistim, ki so že zasvojeni z nikotinom in želijo s to zasvojenostjo prekiniti, da s to rabo nikotina prenehajo« in dodaja, »Večina kadilcev želi opustiti kajenje, priporočamo, da pri tem uporabijo preizkušene, varne in klinično testirane pripomočke, s strani Agencije za zdravila odobrene nikotinske nadomestke ter zdravila, ki so na voljo v lekarnah ali jih predpiše zdravnik na recept. Različni izdelki z nikotinom, kot so elektronske cigarete ali novi tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva, niso pripomočki za opuščanje kajenja. Zato jih ne priporočamo oziroma jih povsem odsvetujemo, saj vzdržujejo zasvojenost z nikotinom in imajo škodljive učinke na zdravje«.

 

»V Sloveniji obstajajo še številni brezplačni programi za pomoč pri opuščanju kajenja. Financira jih ZZZS in so dostopni vsem zainteresiranim brez potrebe po predhodni napotitvi osebnega zdravnika. Kadilcem sta v integriranih centrih za krepitev zdravja in Zdravstveno vzgojnih centrih (CKZ/ZVC) dostopni dve vrsti obravnav, skupinsko in individualno svetovanje za opuščanje kajenja. Vsaka delavnica obsega šest srečanj. V teh delavnicah je udeležencem na voljo strokovno voden program opuščanja kajenja in vzdrževanja abstinence. Namen je udeležence motivirati in jim pomagati pri opuščanju kajenja. Udeleženci tako pridobijo strokovno pomoč pri premagovanju telesne in duševne zasvojenosti z nikotinom ter stresa v procesu opuščanja kajenja. V individualno svetovanje se vključujejo kadilci, ki jim skupinska oblika svetovanja ne ustreza, oziroma takrat, kadar ni mogoče oblikovati skupine, kadilec pa je zainteresiran za prenehanje kajenja. Skupinsko in individualno svetovanje izvajajo diplomirane medicinske sestre, v zadnjem času pa tudi psihologi. Ti pomoč nudijo v obliki t.i. ukrepov za spremembo vedenja. Intenzivna vedenjska podpora izven rutinske klinične oskrbe s strani primerno izobraženih terapevtov, je najbolj učinkovita nefarmakološka intervencija za pomoč kadilcem, ki so močno motivirani za prenehanje. V času pandemije covid-19 centri delujejo z omejitvami in se prilagajajo sproščanju ukrepov. Podpora pri opuščanju kajenja pa je na voljo tudi na brezplačni anonimni telefonski številki 080 2777, informacije o opuščanju pa tudi na spletni strani NIJZ Skupaj za zdravje: https://www.skupajzazdravje.si/kategorija/opuscanje-kajenja/«, je zaključil dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

 

Pomoč pri opuščanju kajenja v tem času nudijo tudi nevladne organizacije. »Na Svetovni dan brez tobaka, 31.5.2021, vabi Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, k prijavi v Facebook kampanjo za spodbujanje in pomoč k opuščanju kajenja. V FB kampanji “OPUSTI IN ZMAGAJ” bodo vsi udeleženci na isti dan pričeli z vodenim opuščanjem kajenja. Kampanjo bo v zaprti skupini koordiniral moderator, ki bo skrbel za spoštljivo komunikacijo, varoval podatke udeležencev ter skrbel za pozitivno vzdušje in prijateljsko sodelovanje. Udeleženci bodo deležni motivacije za zdrav način življenja, prejeli različne informacije, na razpolago pa bodo imeli tudi telefonsko številko za svetovanje. V kampanjo se lahko vključijo kadilci, ki so uporabniki družbenega omrežja Facebook in želijo opustiti kajenje, vendar sami tega ne zmorejo. V skupino vabimo mlade, odrasle ter starejše in nosečnice«, pravi Miha Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

 

»Letošnja tema »Odločeni! Opuščamo kajenje« je bila izbrana v podporo 780 milijonov ljudi po vsem svetu, ki želijo opustiti kajenje. Pandemija covid-19 je v življenja vseh prinesla dodaten socialni in ekonomski stres, zaradi katerega je že tako zahtevna opustitev kajenja postala še toliko večji izziv za kadilce. Na žalost je Evropa, vključno s Slovenijo, še zelo daleč od zastavljenega cilja 30-odstotnega zmanjšanje uporabe tobaka. Potrebno je omeniti, da letos tobačna industrija, vredna 160 milijard EUR, aktivno lobira pri zakonodajalcih v Evropi pred napovedanim pregledom tobačne politike EU. EU je februarja letos objavila načrt za boj proti raku, ki vsebuje pomemben nov cilj – doseči stopnjo kajenja 5% ali manj do leta 2040«, poudarja Katja Čič, strokovna sodelavka Inštitut za zdravje in okolje.

 

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo:

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Center za komuniciranje

Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 2441 494

pr@nijz.si

Evropska spletna raziskava o uporabi drog

Nacionalni inštitut za javno zdravje se je pridružil mednarodni raziskavi o uporabi drog, ki jo koordinira Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA).

Presečna raziskava bo istočasno potekala v 32 evropskih državah, podatki pa bodo mednarodno primerljivi. Vprašalnik je pripravil EMSDDA, na NIJZ so ga prevedli in prilagodili slovenskim razmeram.Cilj raziskave je zbrati informacije o različnih vzorcih uporabe različnih drog, pogostosti uporabe, načinu uporabe ter količini uporabljenih drog med uporabniki drog. Z zbranimi informacijami bodo na NIJZ dobili boljši vpogled v uporabo drog v Sloveniji in Evropi, s katerim bodo lahko prispevali k izboljšanju slovenskih in evropskih politik na področju drog.

V raziskavi lahko sodelujejo osebe, stare 18 let ali več, ki so v zadnjih 12 mesecih vsaj enkrat uporabile katero izmed naslednjih drog: konoplja (hašiš ali marihuana), kokain, ekstazi/MDMA, amfetamin, metamfetamin, heroin ali katerokoli novo psihoaktivno snov.

Raziskava se izvaja v obliki spetne ankete med osebami, ki uporabljajo droge. Anketa ne predstavlja tveganj za udeležence. Anketa je povsem anonimna in ne zajema podatkov, s pomočjo katerih bi lahko identificirali anketiranca. Podatki, navedeni v anketi, so zaupni.

Rezultati raziskave bodo dostopni na spletni strani NIJZ.

Povezava do informacij o raziskavi

Povezava do spletne ankete v slovenščini

Povezava do spletne ankete v angleščini

Uradno vabilo NIJZ
Kontakt za dodatna vprašanja: raziskave@nijz.si

Še posebej med epidemijo bi morala biti alkoholna politika med pomembnejšimi prioritetami države

Poziv nevladnih organizacij s področja javnega zdravja k zaostritvi preblage alkoholne politike, ki nedvomno pripomore tudi k slabšanju epidemije v Sloveniji. Poleg COVID-19 tudi drugi pomembni javnozdravstveni problemi, na katere smo v času epidemije praktično pozabili, čeprav so lahko neposredno povezani z njo.

Ljubljana, 7. aprila 2021 – V sklopu obeleževanja svetovnega dneva zdravja je Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (zKNB) pripravilo celovit predlog sprememb in dopolnitev alkoholne politike v Sloveniji, ki so v pristojnosti Vlade Republike Slovenije oziroma ministrstev s področja zdravja, financ, kmetijstva, gospodarskega razvoja, infrastrukture in notranjih zadev. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami bi zlasti zmanjšali cenovno in fizično dostopnost alkohola, onemogočili vsakršno tržno komuniciranje alkoholnih pijač, zmanjšali možnosti vožnje in delovnih nesreč pod vplivom alkohola, ponovno prepovedali prodajo alkohola na športnih prireditvah ter nenazadnje vplivali na učinkovitejšo preventivo ter informiranje in ozaveščanje glede številnih tveganj in škode zaradi rabe alkohola, zlasti med otroki, mladimi, nosečnicami in doječimi materami.

Po izračunih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je registrirana poraba alkohola v letu 2019 v Sloveniji znašala približno 11 litrov čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let in več, in se je v primerjavi z letom prej zvišala za več kot en liter. Ocena bremena zdravstvenih stroškov, ki so povezani z rabo alkoholnih pijač, je v Sloveniji v letih 2012–2016 v povprečju znašala 147 milijonov evrov letno oziroma 284 milijonov evrov, če dodamo še grobo oceno nekaterih drugih stroškov (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja, kot so npr. kraje, vandalizem idr.). Poleg registrirane porabe alkohola predstavlja v Sloveniji veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje. Slovenija spada po skupni (registrirani in neregistrirani) porabi alkohola na prebivalca po podatkih NIJZ med slabše uvrščene države članice Evropske unije.

Problemi, povezani z alkoholom, so se v času epidemije po podatkih številnih ustanov, nevladnih organizacij in strokovnjakov (zlasti zdravstvenih in socialnih delavcev ter psihologov) še povečali, čeprav je bila Slovenija že pred tem v samem svetovnem vrhu po porabi in škodi zaradi alkohola. »Svoje predloge smo pred kratkim poslali Janezu Poklukarju, novemu ministru za zdravje, in pristojnim službam na Ministrstvu za zdravje. V tem trenutku nimamo popolnoma nobenih zagotovil, da bi se Vlada Republike Slovenije ali Ministrstvo za zdravje v kratkem nameravala resneje soočiti s to problematiko in to nas zelo skrbi. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja zato pozivamo politike k takojšnjemu strateškemu ukrepanju in občutno strožji alkoholni politiki v Sloveniji, ki bi zagotovo občutno pripomogla tudi k uspešnejšem obvladovanju epidemije COVID-19 in novega koronavirusa«, je povedal Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«.

V Združenju med drugim predlagajo občutno povišanje trošarin na alkohol in alkoholne pijače, ki morajo biti sorazmerne z vsebnostjo alkohola v posamezni pijači (npr. povečanje neto cene alkoholnih pijač za najmanj 25 odstotkov), ter določitev trošarine za vino, ki je trenutno nič evrov. Z uvedbo trošarine za vino bi Vlada Republike Slovenije ne samo zmanjšala porabo, temveč tudi olajšala spremljanje porabe vina v Sloveniji. »Predlagamo tudi uvedbo minimalne cene na enoto alkohola po vzoru Škotske, kjer se je ta ukrep pokazal za izjemno učinkovitega in občutno zmanjšal škodo zlasti med najbolj tveganimi pivci in zasvojenci z alkoholom s socialnega dna«, je dodal Franc Zalar, predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (zKNB)

in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Nadalje, v Združenju predlagajo uvedbo licenciranja prodajaln in gostinskih lokalov za prodajo alkohola in alkoholnih pijač ter možnosti odvzema licence v primeru večkratnih kršitev zakona (zlasti prodaje alkohola mladoletnim in vidno opitim posameznikom). »Ob morebitni uvedbi licenčnin je treba zagotoviti, da bodo le-te uporabljene za sofinanciranje preventivnih, zdravstvenih, socialno-varstvenih in drugih programov na področju preprečevanja zasvojenosti, saj se trenutno zlasti preventivi namenja drobiž v primerjavi s finančno, zdravstveno in socialno škodo, ki jo v naši državi povzroča alkohol«, je nadaljeval Miha Lovše s Slovenske zveze za okolje, javno zdravje in tobačno kontrolo (SZOTK).V Združenju predlagajo tudi popolno prepoved oglaševanja alkohola, vključno z novimi (družbenimi) mediji. Po vsej Evropi je treba po njihovem prepričanju poenotiti pogoje tržnega komuniciranja alkoholnih pijač (v smeri popolne prepovedi). Države članice EU si morajo prizadevati najmanj za takojšnjo odpravo oglaševanja na televiziji in v kinu ter sponzoriranja ali doniranja s strani alkoholne industrije. »Med strokovnjaki s področja javnega zdravja prevladuje široko soglasje, da samoomejitveni kodeksi industrije ne zadostujejo in v praksi ne delujejo. Kjer so vzpostavljeni samoomejitveni pristopi, bi jih moral nadzirati organ, ki je neodvisen od alkoholne oziroma tržne ali oglaševalske industrije, česar trenutno v Sloveniji nimamo. Iz znanosti vemo, da zlasti oglaševanje alkoholnih pijač nedvomno vpliva na večjo porabo alkohola, zlasti med mladimi in tveganimi pivci, zato ga je treba v celoti prepovedati in alkoholni industriji onemogočiti nadaljnje številne zlorabe in neetične prakse na tem področju. To se pogosto dogaja tudi v Sloveniji, za kar imamo številne dokaze«, je pojasnila Nina Rogelj Peloza z Mladinske zveze Brez Izgovora Slovenija.Samo zaradi posledic prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani povzročitelji, smo imeli v Sloveniji zgolj od leta 1991 do 2005 za 1,3 milijarde evrov škode, umrlo pa je več kot 1.700 ljudi. Alkoholizirani udeleženci so povzročitelji približno 33 odstotkov nesreč s smrtnim izidom (kar 27 oseb je v letu 2020 umrlo zaradi alkoholiziranosti povzročitelja), 24 odstotkov nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in 9 do 12 odstotkov nesreč z materialno škodo. Delež alkoholiziranih povzročiteljev pri nesrečah s smrtnim izidom se je v letu 2020 povečal in je znašal kar 37 odstotkov. »V Združenju zato predlagamo strožje ukrepe za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola kot so trenutno v veljavi. Stopnja alkohola v krvi naj bo 0,0 grama alkohola na kilogram krvi oziroma 0,0 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zavzemamo se za ničelno toleranco do alkohola v prometu, kar je treba sistematično uveljavljati s strogimi kaznimi«, za konec dodajajo pri Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni.

Za vsa dodatna vprašanja in pojasnila smo vam na voljo prek elektronske pošte na info@sncda.si ali telefona 031 880 520 (Matej Košir).

Že vnaprej hvala za vse morebitne objave in daljše vsebinske prispevke!

Lep pozdrav,

Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja in predsednik zKNB
Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«
Nina Rogelj Peloza, podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
Miha Lovše, vodja Mreže »NVO varujejo naše zdravje« in član SZOTK
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO)

Pobuda  je nastala v sklopu projekta »Ker alkohol ni mleko – celovit pristop na področju alkoholne politike«, ki je podprt s sredstvi Programa »Active Citizens Fund« (ACF) v Sloveniji 2014-2021.

Prilogi:

Povzetek predlogov sprememb in dopolnitev alkoholne politike v Sloveniji
Pobuda zKNB (celoten dokument, ki je bil posredovan pristojnim ministrstvom)

Slovenski kalkulator ekološkega odtisa

Ljubljana, 30. 3. 2021 – Inštitut za zdravje in okolje je v okviru projekta Sustainaware objavil slovensko različico kalkulatorja ekološkega odtisa. Človeška dejavnost izkorišča naravne vire na takšen način, da se ti ne obnavljajo dovolj hitro, da bi nadomestili odvzeto. Prav s kazalnikom ekološkega odtisa skušamo ugotoviti, kako hitro porabimo naravne vire, ki bi nam sicer morali zadoščati za celo leto. Slovenski kalkulator omogoča, da vsak Slovenec izračuna svoj ekološki odtis. Tovrstno ozaveščanje posameznikov o ekološkem odtisu je ključen element naslavljanja problematike podnebnih sprememb. Slovenija si je namreč v Strategiji razvoja do leta 2030 zadala zmanjšanje ekološkega odtisa na prebivalca za 20 odstotkov.Človeštvo vse bolj izkorišča naravne vire in ogroža ekosisteme. Dr. Alessandro Galli, višji raziskovalec in direktor Global Footprink Network Mediterrean, izpostavlja: “V zadnjih petih desetletjih se je človeška dejavnost vedno bolj širila in presegla zmogljivosti našega planeta. Mreža globalnega ekološkega odtisa je v zadnjem izračunu pokazala, da Zemlja potrebuje okoli 19 mesecev za obnavljanje sredstev in ekoloških storitev, ki jih človeštvo porabi v enem letu.”

Ekološki odtis meri naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih človek uporablja, ter jih primerja z njihovo biološko zmogljivostjo obnavljanja. Velja za enega najbolj celostnih kazalcev trajnosti, ki nam pove, koliko človek pritiska na okolje. Prodekanja in izredna profesorica geografije na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani, dr. Katja Vintar Mally, pravi: »Slovenski strokovnjaki že vrsto let sledimo metodološkemu napredku pri izračunavanju ekološkega odtisa in možnostim njegove uporabe za celovit prikaz pritiskov človeške družbe na okolje. Zanimanje za ekološki odtis se je v Sloveniji izjemno povečalo po vključitvi tega kazalca v Strategijo razvoja Slovenije 2030, z namenom spremljanja naše uspešnosti upravljanja naravnih virov. Država si je v Strategiji razvoja Slovenije zadala cilj, da do leta 2030 zmanjša ekološki odtis na prebivalca za okrog 20 odstotkov (s 4,7 gha na prebivalca leta 2013 na 3,8 gha na prebivalca leta 2030). Cilj zmanjševanja ekološkega odtisa je izpostavljen tudi v nacionalnem programu varstva okolja do leta 2030, kazalec pa je vključen tudi v pripravo regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021–2027. Ker se od zadanih ciljev trenutno bolj oddaljujemo kot pa približujemo, sta ozaveščanje in izobraževanje na tem področju še toliko bolj pomembna.”

Ozaveščanje o ekološkem odtisu bi pripomoglo k doseganju ciljev. Kar 76 % Slovencev se zaveda, da so podnebne spremembe resna grožnja. Velika večina Slovencev se trudi reciklirati in omejevati uporabo plastike. Vendar zgolj 22 odstotkov Slovencev skuša znižati ekološki odtis med kupovanjem hrane in le 7 odstotkov pomisli na lasten ekološki odtis med načrtovanjem počitnic oziroma daljše poti, je pokazala anketa Eurobarometer.

V okviru projekta Sustainaware je zato Inštitut za zdravje in okolje v sodelovanju z Global Footprint Network pripravil kalkulator, ki izračuna ekološki odtis posameznika glede na svoje vedenje in navade. To predstavlja prvi korak k večji ozaveščenosti o pomenu ekološkega odtisa in tudi dejanske spremembe v vedenju posameznikov. Slednje lahko znatno pripomore k doseganju cilja iz Strategije razvoja Slovenije do leta 2030 za zmanjševanje ekološkega odtisa na prebivalca. Direktor Inštituta za zdravje in okolje, Tomaž Gorenc, ob tem izpostavlja: “Veseli nas, da smo v sodelovanju z odmevnimi partnerji in ob podpori Evropske podnebne iniciative (EUKI) uspeli realizirati projekt slovenskega kalkulatorja ekološkega odtisa. Menimo, da so za prehod v brezogljično družbo potrebne spremembe na ravni družbe in posameznika. Ravno zato smo razvili takšno uporabno orodje, da lahko vsak na zanimiv in enostaven način izračuna, koliko planetov Zemlja potrebuje za svoj življenjski slog. Le z vrednotenjem našega življenjskega sloga in ozaveščanjem lahko naredimo pomembne spremembe k bolj čistemu okolju in posledično zdravju ljudi.”

Vsekakor pa ozaveščanje posameznikov ni dovolj. Doseganje kazalcev ekološkega odtisa posameznika je zgolj manjši kos sestavljanke, spremembe pa morajo biti celostne. Tomaž Gorenc poudarja: “Ne želimo si, da bi kalkulator trkal na vest posameznika, temveč da bi bil to prvi korak k ukrepanju. Zato ima to orodje na koncu tudi ideje, kako znižati osebni ekološki odtis. Pri tem pa moramo poudariti, da le celostne in strukturne politike na ravni družbe omogočajo posamezniku, da maksimalno zniža svoj odtis. Zato je pomembno, da na evropski in nacionalni ravni sprejemamo takšno zakonodajo, ki bo v praksi omogočala okolju in zdravju prijazno vedenje. Mehanizem za okrevanje in odpornost je zagotovo odlična strateška priložnost, da znižamo ekološki odtis tako, da se približamo cilju iz Strategije razvoja Slovenije 2030 in drugim mednarodnim zavezam.”

Dr. Katja Vintar Mally izpostavlja: “Veseli smo slovenske različice kalkulatorja ekološkega odtisa, ki bo uporabnikom, zlasti še mladim, bolj približala način razmišljanja, da na planetu z omejenimi viri ni možna njihova brezmejna potrošnja, predvsem ne brez konkretnih posledic za okolje, v katerem in od katerega živimo.” Dr. Alessandro Galli dodaja: “Ne moremo si več privoščiti čakanja in odlaganja, aktivirati se moramo čim prej. K sreči si mladina in vedno večji del civilne družbe želita pripomoči k bolj zeleni in trajnostni družbi. Očitno obstajata želja in potreba po izobrazbi, k čemur lahko pripomore kalkulator za ekološki odtis kot uporabno orodje, ki bo ozaveščalo in aktiviralo evropske državljane.” V okviru projekta Sustainaware si želimo, da bi tovrstno orodje uporabljali tudi v izobraževanju. Za ta namen pripravljamo tudi številna druga učna gradiva.

Projekt podpira Evropska podnebna iniciativa (EUKI) nemškega zveznega ministrstva za okolje, za katero je odgovoren Dr. Silke Karcher, ki pravi: “Projekt Sustainaware je navdihujoč primer združevanja ljudi vseh starosti, predvsem otrok in mladostnikov, v aktivni participaciji v boju proti podnebnim spremembam. Z zadovoljstvom spremljamo mlajše generacije v Sloveniji, ki so gonilna sila v boju proti podnebnim spremembam. Tudi od njih je odvisno, ali se bodo toplogredni plini zmanjšali v prihodnjih desetletjih.”

Povezava do kalkulatorja: https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/

Kontakt: Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, tomaz.gorenc@izo.si

Projekt Sustainaware je del Evropske pobude za podnebje (EUKI). EUKI je program Zveznega ministrstva za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost Nemčije (BMU) za sofinanciranje projektov. Izbor projektov v okviru EUKI razpisa vodi Nemška družba za mednarodno sodelovanje – Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH.  Glavni cilj EUKI programa je spodbujati podnebno sodelovanje znotraj Evropske unije z namenom blaženja emisij toplogrednih plinov.

Omejevanje vozil v mestih za boljši zrak

Z omejitvijo onesnažujočega prometa v mestih bi lahko zmanjšali škodljive koncentracije trdih delcev do 23 %, koncentracije dušikovih oksidov (NOx) v zraku pa za 36 %. EPHA in partnerji ugotavljajo, da bi s tem privarčevali do 130 milijonov evrov družbenih stroškov na leto. EPHA združuje več kot 80 nevladnih organizacij, med drugim tudi našo partnersko organizacijo Inštitut za zdravje in okolje, ki delujejo na področju javnega zdravja, zdravstvenih neenakosti in združenj zdravstvenih delavcev.Po podatkih Evropske agencije za okolje je onesnažen zrak poglavitni okoljski dejavnik za prezgodnje smrti, kar velja predvsem za mesta. Onesnaženost zraka povzroča bolezni, ki so povezane z višjo umrljivostjo pri COVID-19, navaja Svetovna zdravstvena organizacija. Ukrepi za zajezitev epidemije, ki so bili vpeljani od marca 2020, so znatno prispevali k boljši kakovosti zraka, vendar se je onesnaženost hitro vrnila na prejšnje ravni, v nekaterih mestih celo slabše kot pred pandemijo. Ne glede na epidemijo Slovenija že od leta 2011 krši evropska pravila kakovosti zraka.

Pozivi EPHE temeljijo na današnji novi raziskavi. V njej so raziskovalci pod drobnogled vzeli 28 urbanih politik različnih mest po svetu, od javnih avtobusov brez emisij, do shem souporabe e-skirojev. Namen tovrstne analize je prikazati vpliv takšnih politik in prometa na zmanjšanje koncentracij trdih delcev ter dušikovih oksidov.

Omejevanje onesnažujočega prometa v mestih, kot so Milano, London, Krakov in Atene, je pokazalo najboljše rezultate z zmanjšanjem koncentracij trdih delcev do 23 % ter dušikovih oksidov do 36 %. Največja mesta so s tem na letni ravni privarčevala okoli 130 milijonov evrov družbenih stroškov v povezavi z zdravjem. Bolj onesnažujoča vozila so postala plačljiva ob vstopu v mesta, kot na primer London, Stockholm, Gothenburg in Milano, kar je prispevalo k znižanju koncentracij trdih delcev za 17 % in koncentracij dušikovih oksidov za 12 %. Slednje se je dodatno pokazalo kot prihranek 95 milijonov evrov družbenih stroškov na leto. Kljub temu, da je takšen ukrep pokazal dobre rezultate, pa so naložbe vzpostavitve takšnega sistema nekoliko dražje, čeprav se glede na družbene stroške hitro povrnejo.

Nasprotno, sprememba v razpoložljivosti in cen parkiranja v mestih ni draga investicija, ukrep pa je prav tako učinkovit. Raziskovalci so ugotovili, da je bilo s takšnimi parkirnimi ukrepi doseženo 5 do 10 % zmanjšanje onesnaženosti zraka. Pri vsakem ukrepu omejevanja, pa so pomembne alternativne možnosti mobilnosti. Grajenje infrastrukture za kolesarje in sprehajalce, javno subvencionirane sheme souporabe avtomobilov in učinkoviti ukrepi za promocijo javnega prevoza so le nekateri ukrepi, ki so analizirani v študiji z vidika učinkovitosti in stroška implementacije.

Sascha Marschang, generalni sekretar Evropske zveze za javno zdravje (EPHA), pravi: »Onesnaženost zraka je dodatno poslabšala pandemijo. Mnogi naši prijatelji, sorodniki in sodelavci so imeli težavo z dihanjem in bili slabotni tedne ali mesece. Umazan zrak lebdi nad mesti več desetletij in povzroča astmo, srčne bolezni ter raka na pljučih. Medtem ko premagujemo COVID-19 s cepivi, se moramo bojevati tudi s tem »oblakom bolezni«. Skrb za zdravje ljudi je enoten boj. Zaskrbljeni državljani bi morali spodbuditi župane, da prevzamejo vodilno vlogo v tem boju. Zdaj je čas, da začnejo odločevalci mest ob finančnih spodbudah Evropske unije graditi bolj kakovostno okolje za izboljšanje zdravja ljudi.«

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, izpostavlja: »Čas je, da začnemo ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka sprejemati in implementirati celostno na nacionalni in lokalni ravni. Strateške usmeritve, kam in kako bomo kot družba vlagali naše naložbe, so pri tem zelo pomembne. Zdravstvena in okoljska stroka sta jasni glede posledic onesnaževal zraka na zdravje ljudi in samo okolje. Te posledice so kvantificirane v mnogo prevelikih stroških, ki jih plačuje družba. Še več, pri tem najvišji delež nosijo prav ranljive skupine. Ukrepi, ki jih predlagamo v omenjenem dokumentu, prispevajo k izboljševanju kakovosti zraka v mestih, kar pozitivno vpliva tudi na socialno-ekonomske kazalnike.«

EPHA izpostavlja, da bi morali župani in odločevalci evropskih mest sprejeti nove ukrepe, primerne za njihova mesta. Na voljo je več učinkovitih ukrepov, ne glede na proračunsko raven. Evropski Mehanizem za okrevanje in odpornost po pandemiji državam članicam ponuja sredstva v višini 672 milijard evrov. Od tega je tretjina namenjena zelenim naložbam, kar vključuje tudi promet.

Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije dve tretjini mest ne dosega standardov čistega zraka. Po podatkih Evropske agencije za okolje trdi delci, dušikovi oksidi in prizemni ozon povzročijo okoli 1840 prezgodnjih smrti v Sloveniji. EPHA je v raziskavi iz leta 2020 ugotovila, da onesnažen zrak prebivalce Ljubljane in Maribora v povprečju letno stane 1.233 evrov družbenih stroškov. Koristi zmanjšanja onesnaženosti so največje v večjih mestih in mestih Srednje ter Vzhodne Evrope, kjer je onesnaženje najhujše.

Kontakti:

Tomaž Gorenc
Inštitut za zdravje in okolje, +386 40 493 460

Zoltán Massay-Kosubek
EPHA Policy Manager for Clean Air and Sustainable Mobility, +32 499 430 468.

Preverjanje živil z alkoholom: Ovir pri dostopu (še) ni

Uživanje alkohola je v Sloveniji velik problem in skrb vzbujajoče je, da je močno razširjeno tudi med mladimi. Raziskava o razširjenosti alkohola med mladimi iz leta 2018 razkriva, da je že skoraj polovica 15-letnikov pila alkohol še pred svojim 13. letom. Prvi stik z alkoholom imajo najpogosteje doma, saj se številni starši ne zavedajo škodljivosti uživanja alkohola. Če mlajši od 18 let nakupa alkoholnih pijač ne smejo opraviti, pa to ne velja za živila, ki vsebujejo alkohol, čeprav se tudi z njimi otrok lahko opije.Na Zvezi potrošnikov Slovenije so v sodelovanju z mladinsko organizacijo Brez izgovora Slovenija, ki preventivno deluje tudi na področju alkohola, v okviru raziskave, ki je del programa »Brez izgovora 2020–2022«, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, pod drobnogled vzeli 28 živil, ki vsebujejo alkohol. Vsi v pregled zajeti izdelki so vsebovali manjšo vsebnost alkohola od deklarirane, a skrb vzbujajoče je, da je informacija o vsebnosti alkohola pogosto »skrita«. Le eden izmed 28 pregledanih izdelkov je imel informacijo oziroma opozorilo o vsebnosti alkohola na sprednji strani embalaže.

Na podlagi predstavljenih rezultatov tako NIJZ in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko uživanja alkohola, pozivajo k spremembam zakonodaje.

  •  Za živila, ki vsebujejo alkohol, naj veljajo enake omejitve kot za alkoholne pijače: ne smejo biti torej dostopna otrokom in mladostnikom, velja naj prepoved prodaje mladoletnim in prepoved prodaje po 21. uri.
  •  Živila, ki vsebujejo alkohol, naj bodo jasno, vidno in enotno označena.
  •  Živila, ki vsebujejo alkohol, naj se v trgovinah pojavljajo le na posebej označenih mestih, tam, kjer se prodajajo alkoholne pijače, predvsem pa naj se odstranijo s polic z drugimi sladicami in sladkarijami.
Alkohol je v Sloveniji velik javnozdravstveni in družbeni problem, posledice rabe alkohola so številne in se kažejo pri posamezniku, v družini, okolici in širše v družbi. Pitje alkohola je družbeno sprejemljivo, naš odnos do pitja, tudi pri mladih, pa je premalo kritičen. Pitje dovoljujemo in ga pogosto celo spodbujamo. »Odnos Slovencev do alkohola se odslikava tudi v podatkih, ki kažejo, da v Sloveniji skoraj polovica prebivalcev vsaj enkrat na leto pije na način, s katerim tvega škodljive posledice zaradi pitja alkohola, vsako leto pa v povprečju samo zaradi vzrokov, neposredno pripisljivih alkoholu, vsak dan umrejo dve do tri osebe. Pristopi preprečevanja in zmanjševanja problematike alkohola so zato izrednega pomena,« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje – NIJZ.Pomanjkljivo označevanje
Živila z alkoholom so na prvi pogled povsem običajna živila, ki bi jih lahko marsikdo nevede ponudil tudi otrokom, čeprav vsebujejo alkohol, ki je zanje škodljiv. Povrhu so takšna živila, pogosto gre za sladice in sladkarije, otrokom preprosto dosegljiva, saj so večinoma postavljena na nižjih trgovskih policah, ob nakupu pa prodajalcem ni treba preverjati, ali je kupec star več kot 18 let, kot to velja za alkoholne pijače. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so s pregledom živil z alkoholom so preverili, koliko alkohola v resnici vsebujejo, ali so primerno označena ter ali se otrok z uživanjem tovrstnih izdelkov lahko opije. »Čeprav je test pri nekaterih izdelkih pokazal nekoliko manjšo vsebnost alkohola od deklarirane, je kljub temu treba vedeti, da je v teh živilih alkohol.

Največjo testirano vsebnost alkohola je imel izdelek s skoraj 5 grami alkohola na 100 gramov izdelka, kar pomeni, da lahko že z malo več kot eno škatlico teh pralinejev čutimo neželene učinke alkohola. Zato je pri takšnih živilih potrebna previdnost in se jih ne sme ponujati otrokom,« pravi Melita Kogovšek z Zveze potrošnikov Slovenije in ob tem dodaja: »V pregled smo zajeli 28 izdelkov, ki so na voljo v predpakirani obliki in glede na navedbe na embalaži vsebujejo več kot 0,5 odstotka alkohola oziroma imajo alkohol naveden med sestavinami. Na embalaži takšnih živil mora biti v skladu z Zakonom o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) jasno in čitljivo označena vsebnost alkohola, skupaj z opozorilom, da živilo ni primerno za otroke, a to opozorilo bomo našli pri večini izdelkov na hrbtni strani embalaže.«

Otrok se z uživanjem pralinejev z alkoholom lahko opije
Vnos alkohola v telo merimo s standardno enoto ali merico alkoholne pijače, ki vsebuje 10 gramov čistega alkohola (etanola). Na ZPS so v okviru pregleda živil z alkoholom to merico primerjali z izbranimi izdelki, ki vsebujejo alkohol. Koliko določenega živila bi otrok moral zaužiti, da govorimo o opitosti, je odvisno od količine alkohola, ki je v izdelku, a zavedati se moramo, da je vsaka količina odveč.

Otroci in mladostniki so zaradi manjše telesne mase še toliko bolj dovzetni za negativne učinke alkohola, saj pri njih enaka količina zaužitega alkohola pomeni višjo raven alkohola v krvi kot pri odraslem. Najstnica bo imela po zaužitju ene merice alkohola v krvi 0,4 promila, deklica do deset let pa kar 0,7 promila.
Ob upoštevanju negativnih učinkov ob opitosti (evforija, glavobol, slabost, bruhanje, tresenje itd.) uživanje alkohola dolgoročno negativno vpliva na otrokov centralni živčni sistem, bolezni prebavil, večjo pojavnost raka, bolezni srca in ožilja ter slabšo imunost.Živila z alkoholom neupravičeno prosto dostopna otrokom
Živila z alkoholom so pogosto spregledana v diskusijah o alkoholni problematiki med mladimi, saj so bila do zdaj obravnavana zgolj kot sladica. »Rezultati raziskave ZPS pa opozarjajo, da so lahko škodljiva zdravju. Zaradi pomankanja omejevanja porabe in prodaje do teh izdelkov dostopajo otroci in mladostniki, na razvoj katerih ima alkohol absolutno negativen vpliv. Poleg tega je iz raziskave razvidno, da ob zaužitju 213 g ali več nekaterih živil z alkoholom otroci in mladostniki že lahko dosežejo mejo opitosti, ki ima mnoge neželene učinke. Zato pozivamo, da se živila z alkoholom zakonsko obravnavajo enako kot alkoholne pijače,« opozarja na problematiko proste dostopnosti živil z alkoholom Urška Gjergek z Inštituta za zdravje in okolje.

Skrajni čas za spremembo zakonodaje
Aktualna raziskava nazorno prikazuje problematiko necelostne ureditve alkoholne politike. V Sloveniji je velja Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) in poleg nekaterih pomanjkljivosti v zakonu se problem kaže tudi v pomanjkljivem spoštovanju in nadzoru nad izvajanjem.

Poudariti je treba tudi nujnost enotne oglaševalske zakonodaje v Sloveniji, ki bi natančno opredeljevala tudi komuniciranje podjetij na družbenih omrežjih in v podobnih digitalnih medijih.

»Za zaščito zdravja mladih so potrebne korenite spremembe širše zakonodaje, ki vključujejo tako omejevanje dostopnosti alkoholnih pijač in živil, ki vsebujejo alkohol, kot tudi omejevanje dejavnosti, ki jih izvaja alkoholna industrija z namenom povečevanja porabe teh izdelkov med mladimi. Ne pozabimo tudi na usposabljanja in izobraževanja tako trgovcev kot staršev,« opozarja Nina Rogelj Peloza, podpredsednica mladinske organizacije Brez izgovora Slovenija. Ob tem izpostavlja, da je (prekomerno) pitje alkohola v naši državi sprejeto kot nekaj normalnega: »Ob odpiranju diskusije o urejanju alkoholne politike pogosto opažamo močno obrambno-napadalno držo mnogih akterjev, kot da bi se bali posega v njihovo pravico do pitja. Vendar gre tu za nekaj drugega – za zaščito razvoja otrok in mladostnikov. Odločevalci, gospodarstvo, starši in drugi posamezniki imamo moč, da jih zaščitimo in jih omogočimo zdravo okolje za odraščanje, v to pa ne bi smel posegati noben interes posameznih podjetij, katerih cilj je služiti na račun zdravja mladih.«

Rezultati pregleda so v celoti prosto dostopni TUKAJ.

31. januar – Dan brez cigarete

DAN BREZ CIGARETE NAJ POSTANE ŽIVLJENJE BREZ KAJENJA

Ljubljana, 29. januar 2021 – Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ki kadilcem pomeni priložnost za opustitev kajenja. Podatki kažejo, da se razširjenost kajenja v Sloveniji zmanjšuje, vse, ki še kadijo, pa spodbujamo k opustitvi kajenja. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju, v času COVID–19 pa predstavlja dodatne koristi za zdravje. Mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo nehati sami, brez pomoči. Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenja, svetujemo, da se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji brezplačno na voljo.V Sloveniji smo v zadnjih letih sprejeli širok nabor učinkovitih ukrepov namenjenih preprečevanju začetka kajenja in spodbujanju opuščanju kajenja.
Ukrepi, ki smo jih sprejeli v zadnjih štirih letih, so med drugim popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja na mestih prodaje, dovoljenja za prodajo, enotna embalaža, ki je v veljavo stopila v januarju 2020, maja 2020 pa tudi prepoved značilnega okusa mentola v cigaretah in tobaku za zvijanje. »Ministrstvo za zdravje je do sedaj izdalo približno 6000 dovoljenj za prodajo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov, zaradi kršitev zakonodaje pa je bilo izdanih 25 odločb o 6 mesečni prepovedi prodaje tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov«, je povedala mag. Vesna Kerstin Petrič, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. Poleg zakonskih so na področju nadzora nad tobakom pomembni tudi drugi ukrepi, ki jih na terenu izvajajo nevladne organizacije v sodelovanju s strokovnimi institucijami. Ministrstvo za zdravje redno sofinancira programe, ki so namenjeni različnim ranljivim skupinam prebivalstva za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja ter namenja potrebna sredstva za delovanje brezplačne telefonske številke za pomoč pri opuščanju kajenja – 080 2777. »Širok nabor ukrepov in aktivnosti za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja, ki se bodo izvajali tako na nacionalni kot lokalni ravni, je zajet tudi v predlogu desetletne Strategije za zmanjševanje posledic rabe tobaka 2021-2030, ki je v pripravi za sprejem na Vladi Republike Slovenije» je povedala Petričeva.

Zmanjševanje razširjenosti kajenja med mladostniki v Sloveniji beležimo že približno dve desetletji, najnovejši podatki pa kažejo, da se odstotek kadilcev znižuje tudi med odraslimi, predvsem moškimi.  »Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu iz leta 2019 je prva zabeležila ugodne spremembe odstotka kadilcev med moškimi, raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog – CINDI 2020 pa kaže, da se je odstotek kadilcev med prebivalci, starimi 25 do 74 let, v Sloveniji s 23 % znižal na 20 %. Tudi v tej raziskavi beležimo več ugodnih sprememb v odstotku kadilcev med moškimi,« je navedla Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Večina kadilcev želi opustiti kajenje. Mnogi posamezniki zaradi zasvojenosti z nikotinom težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo to sami, brez pomoči. »V Sloveniji trenutno zaradi epidemije COVID-19 ne potekajo brezplačna individualna svetovanja in skupinski programi za opuščanje kajenja v Zdravstveno-vzgojnih centrih oziroma Centrih za krepitev zdravja. Ta vrsta pomoči bo ponovno vzpostavljena takoj, ko bo to možno, več navodil pa je na voljo na internetni strani: https://www.skupajzazdravje.si/kategorija/opuscanje-kajenja/. Na voljo pa so druge vrste pomoči, svetovalni telefon, internetni forum idr,« je pojasnil dr. Tomaž Čakš z NIJZ. Na brezplačnem svetovalnem telefonu za opuščanje kajenja 080 27 77 lahko vsakdo pridobi potrebne informacije o opuščanju oziroma se dogovori za pomoč pri opuščanju preko telefona. Telefon deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Svetovanje za opuščanje je dostopno tudi na internetu na forumu https://med.over.net/. V lekarnah so na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki pomagajo kadilcu k uspešnejši opustitvi kajenja. Na voljo so žvečilke, obliži in inhalatorji; o uporabi teh izdelkov pa vam lahko svetujejo v lekarni. Zdravila na recept vam lahko predpiše vaš osebni zdravnik. Več informacij je na voljo tudi v gradivih, dostopnih na povezavah:
https://www.nijz.si/sl/publikacije/kajenje-skoduje-vasemu-zdravju
https://www.nijz.si/sl/publikacije/izzivi-opuscanja-kajenja
https://www.nijz.si/sl/publikacije/ne-bom-vec-kadil-ne-bom-vec-kadila
K brezplačnemu vodenemu skupinskemu opuščanju kajenja ob tej priliki vabi tudi Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK). »V FB kampanji “OPUSTI IN ZMAGAJ” bodo vsi udeleženci na isti dan pričeli z vodenim opuščanjem kajenja. Kampanjo bo v zaprti skupini koordiniral moderator, ki bo skrbel za spoštljivo komunikacijo, varoval podatke udeležencev ter skrbel za pozitivno vzdušje, prijateljsko sodelovanje, spodbujanje ter komuniciranje s strokovnjaki, v kampanji bodo namreč sodelovali tudi strokovnjaki s področja opuščanja kajenja in zdravstveni delavci. V kampanji bodo udeleženci prejeli številne informacije in gradiva, na razpolago pa bodo imeli tudi brezplačno telefonsko številko za svetovanje. V kampanjo se lahko vključijo kadilci, ki so uporabniki družbenega omrežja Facebook in želijo opustiti kajenje, vendar sami tega ne zmorejo. V skupino vabimo mlade, odrasle ter starejše in nosečnice,« je povedala Neža Polh, strokovna sodelavka SZOTK.

Opuščanje kajenja je še posebej pomembno v času epidemije COVID 19.
»Kajenje je dejavnik tveganja za okužbe na splošno, še posebej za okužbe dihal. Kadilci imajo pogosteje težji potek COVID 19, še posebej so ogroženi bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, ki je posledica kajenja. Zmanjšanje stopnje kajenja lahko vpliva tudi na zmanjšano obremenitev zdravstvenega sistema zaradi drugih stanj, povezanih s kajenjem, ki zahtevajo zdravstveno obravnavo in hospitalizacijo,« sta povedali doc. dr. Mihaela Zidarn in doc. dr. Saša Kadivec iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Različni izdelki z nikotinom niso pripomočki za opuščanje kajenja (z izjemo tistih, ki so registrirani za namen opuščanja kajenja, to so žvečilke, obliži, inhalatorji).
»Priporočamo, da kadilci, ki želijo opustiti kajenje, pri tem uporabljajo preizkušene, varne in klinično testirane pripomočke, s strani Agencije za zdravila odobrene nikotinske nadomestke ter zdravila, ki so na voljo v lekarnah ali jih predpiše zdravnik na recept. Različni izdelki z nikotinom, kot so elektronske cigarete ali novi tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva, niso pripomočki za opuščanje kajenja. Zato jih ne priporočamo oziroma jih povsem odsvetujemo, saj vzdržujejo zasvojenost z nikotinom in imajo škodljive učinke na zdravje,« je povedal dr. Tomaž Čakš z NIJZ.

Različne novejše izdelke z nikotinom, kot so elektronske cigarete ali novi tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva, uporablja višji odstotek mladoletnikov kot odraslih, njihova uporaba pa večinoma narašča.
»Največji izziv ne predstavljajo več le cigarete. Zaradi intenzivnega ozaveščanja in napredne zakonodaje v Sloveniji se mladostniki vedno bolj zavedajo, kako škodljivo je kajenje in manj posegajo po cigaretah. Tobačna industrija zaradi tega stalno išče nove načine, kako ohraniti svoj dobiček, tudi tako, da v naše okolje prinaša nove nikotinske izdelke, ki ne vsebujejo tobaka, vsebujejo pa močno zasvojljiv nikotin in druge zdravju škodljive kemikalije. Te izdelke pogosto zavajajoče predstavljajo kot zdravju neškodljive, obenem pa jih oblečejo v atraktivno vizualno podobo, ki še dodatno napačno sporoča njihovo »neškodljivost«. Na splošno je v našem okolju informacij o teh novih izdelkih še zelo malo, tako da so tudi mladostniki večkrat napačnega mnenja, da jim uporaba takšnih nikotinskih izdelkov ne more škoditi. V resnici pa njihova redna uporaba pelje v močno odvisnost, zaradi česar posledično obstaja večja verjetnost, da bodo kasneje v življenju posegli tudi po tradicionalnih cigaretah,« je opozorila Nina Rogelj Peloza, podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. S tem, da je eden izmed najpomembnejših izzivov pojavljanje novih nikotinskih izdelkov, se strinja tudi Katja Čič, strokovna sodelavka Inštituta za zdravje in okolje, in navaja, »da se preko spletnih platform, ki jih mladi uporabljajo, pogosto širijo lažne informacije o »neškodljivosti« teh izdelkov. Novi nikotinski izdelki predstavljajo vedno večjo nevarnost zaradi svoje zasvojljivosti ter marketinških strategij, po katerih posega tobačna industrija, da te izdelke oglašujejo med mladimi. Mladi ostajajo ranljiva skupina ljudi, ki potrebuje večjo zaščito za izboljšanje stanja na področju rabe tobaka in povezanih izdelkov. Pomembno je tudi razumevanje družbeno-kulturnih vplivov na trende kajenja med mladimi – le s korenitimi spremembami na več nivojih bomo lahko kos pojavu novih nikotinskih izdelkov ter odvisnosti od nikotina, do katere pripelje uporaba teh izdelkov«.

Nikotin ima pomembne škodljive učinke, še posebej med mladimi
Ko govorimo o vplivu nikotina na zdravje, govorimo predvsem o njegovi neposredni vlogi pri povzročanju zasvojenosti. Velikokrat pozabljamo, da je nikotin živčni strup. »V poljedelstvu ga uporabljamo kot insekticid, v veterini za zatiranje parazitov. Smrtna doza za odraslo osebo je 30 – 60 mg, za otroke 10 mg. Akutna zastrupitev z nikotinom povzroča draženje ust in pekoč občutek, slinjenje, slabost in bruhanje, drisko, rano na dvanajstniku, hitro in neredno bitje srca, povišan krvni tlak, povišane vrednosti sladkorja v krvi, več prostih maščobnih kislin v krvi, zmanjšan pretok skozi koronarno žilje zaradi krča tega žilja, pospešeno dihanje in krč bronhialnih mišic, znižano telesno temperaturo, povečano tveganje za strjevanje krvi v žilah in nastanek krvnih strdkov ter nastanek ateroskleroze. Večji odmerki povzročajo tresenje rok, zmanjšano vrednost kisika v krvi, otežkočeno dihanje, mišične krče in v skrajni obliki komo, ki lahko vodi v smrt. Če bodoča mati kadi v času nosečnosti, je veliko tveganje, da se bodo pri otroku kasneje razvile bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, motnje dihanja,« je povedal dr. Tomaž Čakš z NIJZ.

Uporaba izdelkov z nikotinom je posebej zaskrbljujoča tudi med mladostniki. »Nikotin povzroča zasvojenost, zasvoji podobno kot heroin ali kokain. Mladostniki so zelo in bolj kot odrasli dovzetni za zasvojenost z nikotinom. Mlajši ko je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in bolj bo zasvojen. Nikotin pri mladostnikih poveča tudi tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi. Mladostništvo je tudi ključno obdobje za razvoj možganov, ki se razvijajo še do približno 25. leta starosti. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko moti razvoj možganskih omrežij, ki nadzorujejo pozornost, učenje in dovzetnost za zasvojenost. Privede lahko do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti.,« je navedla Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

»Danes vemo več o tem, kako zmanjšati škodo v gospodarstvu in v zdravstvenem sistemu, ki jo povzroča ta smrtonosna epidemija. Za učinkovit nadzor nad uporabo tobaka je potrebna kombinacija ukrepov, ki so opisani v Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za nadzor nad tobakom (WHTC FCTC), znano pa je, da zvišanje davkov na tobak zmanjšuje porabo tobaka bolj učinkovito kot kateri koli drug ukrep.
Kako poteka nadzor nad uporabo tobaka v Sloveniji, pozorno spremljajo številne države v evropski regiji in po vsem svetu. Trdna odločenost vseh nacionalnih deležnikov za zaščito politik javnega zdravja pred posegi tobačne industrije je ključnega pomena.
SZO bo še naprej redno zagotavljala tehnično podporo Vladi Republike Slovenije prek Ministrstva za zdravje, pa tudi zdravstvenim delavcem pri spodbujanju in izvajanju ukrepov javnega zdravja, podkrepljenih z dokazi, da bi tako laže premagovali tobačno epidemijo in bili dober zgled za druge države. V teh prizadevanjih moramo biti enotni,«
poudarja dr. Aiga Rurane, predstavnica in vodja urada SZO v Sloveniji.

Številni starši in skrbniki pred mnogimi izzivi in priložnostmi med in po epidemiji – kako jim lahko pomaga znanost?

Borovnica, 27. januarja 2021 – V sklopu aktivnosti mreže »Preventivna platforma« začenjamo s preventivno medijsko kampanjo »Znanost o skrbi« (»Science of Care«), ki je del širše globalne kampanje »Najprej poslušaj« (»Listen First«) Urada OZN za droge in kriminal (UNODC). Namen kampanje, ki sloni izključno na dognanjih preventivne znanosti, je v teh težkih časih za otroke, mladostnike in njihove starše oziroma skrbnike ponuditi koristne nasvete za izboljšanje telesnega in duševnega zdravja celotne družine. Kampanjo je na globalni ravni izdatno podprla francoska vlada, širitev in promocijo gradiv kampanje pa v Sloveniji podpira Ministrstvo za zdravje v sklopu programa »Preventivna platforma«.Takšna pobuda je lahko učinkovita naložba v dobro počutje otrok in mladih ter njihovih družin in celotnih skupnosti. Poslušanje otrok in mladih je prvi korak, ki jim pomaga, da rastejo zdravo in varno. »Teme, ki so vključene v kampanjo, so zlasti pomen naklonjenosti, skupnih družinskih aktivnosti, aktivnega poslušanja, igre, potrpežljivosti, pohvale, telesne aktivnosti, informiranja o spletni varnosti, vsakdanjih rutin, ohranjanja aktivnosti skozi daljše obdobje, vključevanja staršev in skrbnikov v aktivnosti otrok ter družinskih pravil«, je pojasnil Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«.

»Družine po vsem svetu se bolj ali manj uspešno prilagajajo spremembam zaradi epidemije COVID-19 ter vsem spremljajočim zdravstvenim in varnostnim ukrepom. Številnim staršem se zdi težko najti ravnovesje med delom, skrbjo za otroke in vzdrževanjem gospodinjstva, še posebej, če so ločeni od svojih običajnih podpornih mrež (npr. vrtcev, šol, sorodnikov, prijateljev). Pomembno je vedeti, da kot starši ali skrbniki v takšnih okoliščinah nismo sami in da so naši občutki povsem običajne reakcije v negotovih razmerah. Medtem ko lahko izolacija predstavlja priložnost za druženje in razvoj odnosov z otroki, bodo obenem mnogi starši in skrbniki deležni nasprotujočih si občutkov in prioritet ter praktičnih izzivov«, pojasnjujejo pri UNODC.

»Kampanja na kratek in jasen način lepo povzema glavna sporočila tudi iz celovitega, na dokazih temelječega družinskega Programa krepitve družin, ki ga v Sloveniji izvajamo že skoraj 10 let. Ker ne moremo biti v fizičnih stikih z družinami, se nam zdi dopolnitev programa s prijetnimi in toplimi video vsebinami odlična rešitev. Ponujajo nam možnost, da na plano prikličemo orodja oziroma pristope, ki imajo znanstveno osnovo in preverjeno delujejo. Tudi v “normalnih” časih«, je za konec dodala Sanela Talić, vodja preventivnih programov na Inštitutu »Utrip«.

Več na temo preventivne kampanje in spremljajočih gradiv si lahko preberete na spletni strani: www.preventivna-platforma.si ali pa nas spremljate prek družbenih omrežij mreže »Preventivna platforma«, in sicer na Facebooku (@PreventivnaPlatforma), Twitterju (@PreventPlatform) ali Instagramu (Preventivna Platforma).

Matej Košir

Kampanjo podpirajo:
Mildeca, UNOCD, Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
Medijski partnerji:
RTV SLO, RTVSLO.SI, Planet TV, SiolNET, PRO Plus

 

Cepljenje proti covid-19 – Da ali ne?

Pandemija covid-19 je povzročila eno največjih zdravstvenih, gospodarskih in družbenih kriz v zadnjem stoletju in s cepljenjem lahko vsak od nas pomembno pripomore, da se epidemija uspešno obvlada. Tega se zavedamo tudi v Brez izgovora Slovenija, zato bomo aktivno podprli cepljenje proti covid-19 kot najučinkovitejši ukrep za zaščito našega zdravja ter zdravja naših družinskih članov, prijateljev, sosedov, znancev in sodelavcev.Poleg učinkovitega in varnega cepiva je za ustavitev epidemije potrebna zadostna precepljenost prebivalstva. Zato bo vsak posameznik s cepljenjem prispeval tako k svoji zaščiti kot tudi k rešitvi izjemno velikega družbenega problema, ki že leto dni hromi naša življenja.

Ključnega pomena pri tem pa bo predvsem naše zaupanje v varnost in učinkovitost cepiva in tega se zavedamo tudi v Brez izgovora Slovenija (naziv nevladne organizacije). Zato bomo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje v prihodnjih tednih in mesecih posredovali čim več zanesljivih informacij in nasvetov glede cepljenja, ki jih bomo vsi mi potrebovali, ko bodo cepiva na voljo. Pomembno je, da za uspešno ustavitev epidemije stopimo skupaj.