SZJ: Onesnaženost zraka zaradi prometa visoka, merilnih mest pa premalo

V Focusu ter Inštitutu za zdravje in okolje so na štirih “problematičnih” lokacijah nadaljevali meritve koncentracij dušikovega dioksida (NO2) v okviru kampanje Pozor: Tukaj je dihanje nevarno!, ki so bile opravljene na 156 lokacijah v februarju 2021. Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah s precej natančnimi difuzivnimi vzorčevalniki (5 % odstopanja) vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil. Meritve so vedno potekale od 1. do 22. dne v mesecu (torej 3 tedne vsakega meseca). Meritve so bile izvedene na lokacijah: Drenikova pri GIB-u, Šmartinska cesta pred podvozom pri Ortobaru, pred križiščem Bleiweisova-Tržaška ter blizu uradne merilne postaje na Vošnjakovi ulici (pločnik ob Tivolski cesti).

Graf 1: Celoletne meritve koncentracij NO2 (µg/m3) na 4 izbranih lokacijah v Ljubljani, april 2021–marec 2022

V več kot polovici primerov so bile izmerjene vrednosti višje od zakonsko določene letne mejne koncentracije (40 µg/m3). Vse izmerjene vrednosti presegajo priporočeno zgornjo mejo Svetovne zdravstvene organizacije – 10 µg/m3, ki je že zdravju škodljiva. Na vseh štirih lokacijah so bile vrednosti večinoma višje od vrednosti na uradni merilni postaji na Vošnjakovi.

Lokacija z najvišjimi vrednostmi koncentracij NO2 ostaja lokacija na Šmartinski cesti (pri Ortobaru). Koncentracije so bile na vseh lokacijah nekoliko nižje spomladi in poleti (na Šmartinski je bila visoka tudi julijska vrednost) ter nekoliko višje septembra in pozimi, kar je skladno z vplivi vremena. Izraziti višek na vseh lokacijah je bilo zaznati v septembru 2021, nižek pa oktobra ter novembra. Glede na fizikalne značilnosti NO2, lokalno učinkovanje onesnaževala in vremenske značilnosti v času meritev vremenske razmere niso bile poglaviten dejavnik višjih koncentracij onesnaževala, ampak je bil verjetno pomembnejši dejavnik onesnaženja vpliv količine prometa ob različnih protikoronskih ukrepih.

Kako morajo ukrepati mesta, države?

Rezultati meritev (tudi v drugih državah) kažejo, da uradne merilne postaje niso nameščene na mestih, kjer je onesnaženost zraka najslabša. Zato je treba pregledati in razširiti mrežo merilnih mest. Prenovljena evropska Direktiva o kakovosti zunanjega zraka bi morala od držav in mest zahtevati bolj razširjeno mrežo merilnih postaj in hkrati vključiti meritve z zelo natančnim difuzivnimi vzorčevalniki, ki so majhen strošek, a dobra dopolnitev merilnih postaj.

Kakšni bi morali biti ukrepi na področju prometa? 

Mesta morajo zmanjšati motorno prometno aktivnost. Neodvisna raziskovalna skupina CE Delft je v študiji “Air pollution and transport policies at city level” analizirala učinkovitost ukrepov. Ukrepi so razvrščeni po številnih kriterijih od ekonomskih vidikov implementacije in koristi izvajanja ukrepov do primernosti mest za določeno implementacijo posameznega ukrepa.

Meritve komentirata predstavnika obeh partnerskih organizacij:

Marjeta Benčina, Focus: “Na podlagi merilne kampanje smo javnosti predstavili, kako problematična je kakovost zraka skozi leto na lokacijah, kjer ni uradnih meritev. Zato menimo, da je pomembno razširiti mrežo merilnih mest, kar se da narediti na relativno stroškovno učinkovit način. Slednje smo pokazali tudi pri naših meritvah. Samo z doslednim spremljanjem onesnaženosti lahko učinkoviteje izvajamo politike za boljšo kakovost zraka, hkrati pa bolj zaščitimo ranljivejše skupine prebivalstva.”

Tomaž Gorenc, IZO: “Hkrati mineva eno leto od objave novih in posodobljenih smernic za kakovost zraka, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija objavila na podlagi obsežne analize epidemioloških dokazov o učinkovanju določenih onesnaževal na zdravje in dobro počutje. Ključno je, da na ravni vseh držav EU čim prej posodobimo zakonodajo tako, da bo v skladu z omenjenimi smernicami, hkrati pa začnemo še dosledneje izvajati ukrepe, ki pripomorejo k boljši kakovosti zraka ter posledično boljšemu zdravju prebivalcev. Živimo v času energetske krize, v kateri se vedno bolj zavedamo pomena decentraliziranih in brezogljičnih virov energije.

Povezave:

OBJAVLJAMO NOV RAZPIS ZA IZVAJALCE PREVENTIVNIH PROGRAMOV BREZ IZGOVORA

V ekipi mladinske zveze Brez izgovora iščemo nove okrepitve – študente za izvajanje strokovnih preventivnih delavnic na osnovnih in srednjih šolah predvsem v Ljubljani in v Kopru ter tudi po drugih krajih po Sloveniji. 

Gre za izvajanje preventivnih in izobraževalnih programov na osnovnih in srednjih šolah, poudarek tematike pa je na duševnem zdravju, razvoju socialnih spretnosti in preprečevanju zasvojenosti. Preko interaktivnih delavnic mlade opremimo s potrebnimi veščinami, s pomočjo katerih se bodo znali soočati z različnimi življenjskimi preizkušnjami, se upreti vrstniškemu pritisku ter nasploh sprejemati zdrave odločitve.  

Izvajamo delavnice na različne teme, kot so: 

  • preprečevanje problematičnega igranja na srečo med najstniki, izvajajo pa se predvsem med učenci zadnje triade osnovne šole in med dijaki (fanti) 1. in 2. letnikov srednjih šol
  • preprečevanje motenj hranjenja in negativne samopodobe med učenci zadnje triade osnovne šole in dijakinjami 1. in 2. letnikov srednjih šol
  • učenje socialnih veščin (komunikacija, uravnavanje čustev, samopodoba ipd.) in preprečevanje različnih zasvojenosti (tobak, alkohol, konoplja ipd.) med učenci zadnje triade osnovne šole
  • preprečevanje medvrstniškega nasilja in reševanje konfliktov med učenci zadnje triade osnovne šole
  • preprečevanje zasvojenosti s spletom med učenci zadnje triade osnovne šole

Če te veseli delo z mladimi, imaš izkušnje z izvajanjem delavnic in nekaj znanja s kakšnega od navedenih področij ter čutiš naše poslanstvo promocije trajnostnega razvoja in zdravega življenjskega sloga, te vabimo, da se nam pridružiš! 

Delavnice potekajo občasno, med tednom v dopoldanskem času (v času pouka). Največ delavnic se izvaja v Ljubljani in okolici, iščemo pa tudi izvajalce na Obali in po drugih krajih v Sloveniji. 

Izvajanje delavnic načeloma poteka v razredih v živo, vendar pa se lahko delo preseli na splet (izvedba s pomočjo platform Zoom ter MSTeams) v primeru poslabšanja trenutne situacije oz. če šole ne dovolijo vstopa zunanjim izvajalcem. Za vstop v šole morajo izvajalci izpolnjevati aktualne PCT ukrepe.

Za izvajanje delavnic je predvideno plačilo 6 € neto/h (v primeru več izvedenih ur v enem kosu ali online delavnic) oz. 7 € neto/h (v primeru izvedbe le ene šolske ure), v to pa je vključena ena učna ura oz. 45 minut delavnice in 15 minut priprave. Postavka se zviša na vsako polno leto opravljanja dela. Plačilo za opravljeno delo se študentu izplača preko študentske napotnice.  

Prijave zbiramo do nedelje, 18. 9. 2022, preko obrazca, ki je dostopen tukaj. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na karin.krizman@noexcuse.si. 

Po zaključku prijav vas bomo do torka, 20. 9. 2022, obvestili, če ste bili izbrani za bodoče izvajalce. V tem primeru vas bomo povabili na usposabljanje za izvajalce, ki bo v soboto, 24. 9. 2022 (v živo v prostorih mladinske zveze Brez izgovora v Ljubljani). Usposabljanje je za bodoče izvajalce obvezno – brez udeležbe na usposabljanju delavnic ne boste mogli izvajati, zato si že vnaprej rezervirajte termin. Usposabljaje bo celodnevno. 

O nas in naših aktivnostih si lahko več preberete tudi na naši spletni strani ali na našem FB profilu, za dodatna vprašanja pa smo vedno na voljo. 

Lep pozdrav, 

ekipa Brez izgovora

Summer camp 2022 – bližamo se 10. obletnici

Aktivisti in Zagovorniki Brez izgovora Slovenija smo se letos odpravili na Summer camp od 8. 8. 2022 do 12. 8. 2022. Tokrat smo bili nastajeni v Desklah. Skupaj smo preživeli krasnih 5 dni. Kaj smo vse počeli? Beri dalje.

Summer camp je poletni tabor članov Brez izgovora, na kateremu se mladi preizkusijo v organizaciji programa, pridobijo nova znanja in skupaj naslovimo tematike, ki jih čez leto nimamo časa nagovoriti. Letos smo se osredotočili na postopke pogajanja med različnimi deležniki na nacionalni ravni. V te namene so nam program popestrili z organizacijami iz lokalnega okolja – kot je Društvo Eko Anhovo, s katerim smo spoznali izzive, ki jih imajo v okolju zaradi zgodovinskih okoliščin in onesnaževanja tamkajšnjih sosežigalnic. Obiskali so nas tudi predstavniki Mednarodne mladinske organizacij za zdravje in Inštituta za okolje in zdravje. Skupaj smo krepili svoje zagovorniške kompetence in pripravljali dokumente, kot je npr. prehranski manifest.

Seveda pa Summer camp ni le prostor, kjer poglobimo znanja, ampak je to tudi čas, ko se lahko družimo brez omejitev. Kaj to pomeni? Da krepimo timski duh s kuhanjem, popoldanskimi sprehodi, gledanjem zvezd in s karaokami.

Letošnji tabor je zaznamoval ogenj, ki se je vil po bližnjem Krasu, kar je pomenilo, da nismo morali kuriti ognja. Pa smo se zvečer vseeno greli z objemi, zgodbami in čajem z limono.

 

Aktivnost je podprla Mestna občina Postojna in Urad Republike Slovenije za mladino.


 

KAKŠNA JE VLOGA NEVLADNIH ORGANIZACIJ PRI OBLIKOVANJU ALKOHOLNIH POLITIK?

  • Vloga nevladnih organizacij (naprej NVO) je ključna pri spremembi zakonodaje v javnozdravstvenem sektorju.
  • Kakšna je vloga NVO v Sloveniji pri alkoholni politiki?

Ni neobičajno, da nevladne organizacije (naprej NVO) opravljajo zagovorništvo ter se vključujejo v ustvarjanje ter sprejemanje nove zakonodaje. Tovrstne prakse so pogoste v Sloveniji ter drugod po svetu. Strokovna podkovanost, tesna povezava z lokalno skupnostjo ter sodelovanje z mednarodnimi institucijami so vse razlogi, zakaj je vključevanje NVO v procese oblikovanja politik še kako dobrodošlo. Isto velja tudi za oblikovanje politik na področju alkohola. Kakšna je torej vloga NVO pri alkoholni zakonodaji?

NVO so v današnjih demokratičnih družbah postale ključen in nepogrešljiv sestavni člen. Osvetlijo tiste dele družbe, ki so pogosto spregledane. Opozarjajo na etiko zakonodaje in njene implementacije. Primer tega je alkoholni semafor, katerega smo skupaj z ostalimi organizacijami pripravili v času predvolilnih kampanj. Oblikovanje alkoholnih politik ni zgolj pripravljanje zakonodaje, temveč tudi analiza realnega stanja in opozarjanje na pomanjkljivosti zakonodaje. 

Ena izmed tovrstnih pomanjkljivosti, ki smo jo izpostavili v alkoholnem semaforju, so tudi sponzoriranja NVO iz strani alkoholne industrije. Ker NVO delujejo tudi kot zagovorniki in sooblikovalci politik, so lahko sponzoriranja velika težava. NVO so lahko v tem primeru znajdejo v položaju, kjer zagovarjajo večjo industrijo, namesto dejanskih objektivnih argumentov ter znanosti. O takšnih primerih smo pisali tukaj, kjer se nekatere organizacija lahko povezujejo z alkoholno industrijo, tudi na zelo netransparenten način. 

NVO lahko v procesu alkoholnih politik sodelujejo predvsem preko zagovorništva ali uporabe legalnih sredstev. V Sloveniji smo leta 2009 sprejeli Resolucijo o normativni dejavnosti, ki nalaga najmanj 30-dnevno javno razpravo o vsakem novem predpisu. V to se pogosto vključuje ravno NVO. Toda mnogokrat se zgodi, da predlogi nimajo vključene javne razprave ali pa ima ta prekratek rok. CNVOS tovrstne kršitve spremlja, v mesecu juliju je 75 % izmed vseh predpisov kršilo resolucijo. Prav tako pa CNVOS vodi postopke imenovanja NVO predstavnikov v različna delovna in posvetovalna telesa. 

Vendar pa je delo NVO najmočnejši takrat, ko se povezuje še s preostalimi organizacijami izven svoje države. Alkohol vse več deluje na globalni ravni, zato morajo NVO-ji delovati tudi na mednarodni ravni, kajti s tem lažje naslavljamo vprašanje svetovnega javnega zdravja.

O SPONZORIRANJU IZ STRANI ALKOHOLNE INDUSTRIJE

  • Kakšno je stanje sponzoriranja dogodkov ter društev iz strani alkoholne industrije v Sloveniji?
  • Zakaj se to dogaja in nadaljuje?

Leta 2015 je raziskava britanskega Inštituta za alkoholne študije ter avstralska univerza Monash pokazala, da je ogromno število ljudi izpostavljeno oglaševanju alkoholnih pijač preko sponzorstev s strani alkoholne industrije. Občinstvo Formule 1, kar zaobjema 500 milijonov ljudi po vsem svetu, je v dveh urah prenosa dogodka oglaševanju alkoholnih pijač izpostavljeno v povprečju vsakih pet sekund. Vemo, da tovrstna praksa lahko spodbuja prekomerno pitje alkoholnih pijač, predvsem med mladimi. A kljub temu se sponzorstva za dogodke in delovanje organizacij nadaljuje.

Alkoholni industriji so sponzorstva v interesu, saj si s tem zagotovijo nove kupce. Profesor David H. Jernigan z bostonske univerze pove, da posebno tveganje za dolgoletno in nevarno pitje alkohola obstaja predvsem med mladimi, ki so nesorazmerno izpostavljeni oglaševanju. To se z lahkoto prepozna tudi v Sloveniji. Eden izmed glavnih sponzorjev letošnje Škisove tržnice je bila pivovarna Union, Heineken pa sponzorira Ritem mladosti. Oba dogodka sta namenjena mladim, ki lahko zaradi tovrstne izpostavljenosti alkoholu trpijo velike posledice na dolgi rok.

Raziskave pa so pokazale tudi, da se alkoholne industrije preko sponzorstev povezujejo z organizacijami, ki jim lahko dvignejo ugled ter preko katerih lahko nadzorujejo ali lobirajo. Gre torej za strateško odločitev. Kar nekaj nevladnih organizacij za prometno varnost v Evropi in drugod sodeluje z alkoholno industrijo, velikokrat s pomanjkljivo transparentnostjo. S tem se alkoholna industrija aktivno vključuje v razpravo o dostopnosti alkohola, ki je eden izmed ključnih dejavnikov nesreč na cesti. Sponzorstva pogosto niso zgolj spodbuda dogodku in organizaciji, temveč so tudi strateška odločitev alkoholne industrije, ki si želi še naprej zagotavljati visoko-leteče dobičke.

Alkoholni industriji pa na žalost še kar naprej uspeva. V Sloveniji ne obstajajo nobene omejitve za sponzoriranje dogodkov za mlade s strani alkoholne industrije, isto velja za športne dogodke. S tem pa še naprej v nevarnost spravljamo običajno mlajšo populacijo družbe.

Digitalna orodja za pomoč pri boju proti podnebnim spremembam

28. julija smo v Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija v sklopu projekta ClimAct organizirali lokalno akcijo o uporabi digitalnih orodij za izboljšanje podnebnih ukrepov, delo z odločevalci ter o spodbujanju ozaveščenosti na praktičen in digitalen način. Na usposabljanju so lahko udeleženci spoznali osnove podnebnih sprememb. Po uvodu smo predstavili in uporabili različna digitalna orodja, kot sta simulator EnRoads in kalkulator ekološkega odtisa. Bistveno je bilo, da so udeleženci razumeli, kdaj in kako uporabiti ta digitalna orodja za pomoč pri boju proti podnebnih spremembah.

Projekt izvajamo v sodelovanju z mednarodno mrežo Youth and Environment Europe.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

NOVI TRENDI ALKOHOLNE INDUSTRIJE, 2. DEL: Sedaj so v ospredju ženske

  • Alkoholna industrija ima več oglaševalskih strategij, ki ciljajo ženske.
  • Kaj je pink-washing in roza pijača?
  • Ali oglaševanje dejansko uspeva, ali opažamo vzpon v pitju med ženskami in dekleti?

Ženske pijejo manj kot moški, v Sloveniji in širše. S tem ženska populacija za alkoholno industrijo postane nova priložnost za večanje baze kupcev. V prvem delu pregleda novih trendov v alkoholni industriji je postalo jasno, kako iznajdljiva je lahko ta industrija, če je njen cilj večja dobičkonosnost. Eden izmed primerov je covid-19, kjer je industrija izkoristila javno-zdravstveno krizo in je s tem alkohol postal še bolj dostopen, sploh mladoletnim osebam. Podobno se lotevajo ženske populacije: oglaševanje feminizma, izkoriščanje preventivnega boja proti raku na prsih, ter promoviranja nizko-kaloričnih pijač. Alkoholni industriji s svojimi oglaševalskimi strategijami na žalost uspeva, razlike v pitju alkoholnih pijač se med spoloma zmanjšujejo, kar pomeni, da je med potrošniki tudi vse več žensk.

Pred nekaj leti so alkoholne industrije oglaševale svoje izdelke skupaj z roza pentljo, simbolom za obolenjem z rakom na prsih. Alkohol dokazano poveča verjetnost obolenja za rakom, vsaj do 8 % obolenj je povezanih z alkoholom. Zato raziskava Mart in Giesbrecht iz leta 2015 spodbuja ostrejše ločevanje preventivnih in ozaveščevalnih programov z oglaševalskimi strategijami alkoholne industrije. Ponovno gre za pristop lepšanja lastne slike industrije, vendar je to izjemno nevarno, sploh zaradi zdravstvenega tveganja, ki ga prinaša uživanje alkohola. Tovrstna oglaševalna taktika se imenuje pink-washing.

Pink-washing pa ni edini način, preko katerega alkoholna industrija želi med svoje kupce privabiti žensko populacijo. Vse več je tudi nizko-kaloričnih pijač ali ženskam privlačnejših alkoholnih pijač. Če je alkoholna industrija prej oglaševala predvsem na »tradicionalnem moški način,« se je to v zadnjih letih obrnilo. Na trg so vstopila piva s sadnimi okusi ter »vitke« oz. nizko-kalorične pijače, ki prilivajo olje v ogenj obsedenosti s postavo in zunanjim izgledom. Raziskava v Avstraliji je pokazala, da se alkohol po družabnih omrežjih želi povezati z življenjskim slogom žensk, pa naj bo to preko ličil, oblek, ali ostalih stereotipnih ženskih interesov.

Dodaten dokaz, da alkoholna industrija s svojim oglaševanjem ženskam želi zgolj povečati dobiček, so tudi oglaševalske kampanje, ki v ospredje postavljajo feministična sporočila. Absolut vodka to počne že kar nekaj let, opazi pa se tudi prilagajanje vsebine na to, o čemer se največ govori v določenem času. Leta 2016 so oglaševali žensko samostojnost, leta 2020 pa »samo ja pomeni ja« in odgovornost moških v spolnosti. Alkoholna industrija sporočila svojega oglaševanje prilagajajo glede na želje javnosti. A hkrati s tem ženskam poslabšujejo zdravje, alkohol pa je mnogokrat člen v nasilju proti ženskam.

S tem ko alkoholna industrija oglašuje feministična sporočila in se povezuje z roza pentljo, sebe portretira kot dobro, pozitivno industrijo, hkrati pa skuša povečati število kupcev med žensko populacijo. Na žalost jim to do neke mere uspeva. Razlike v pitju alkohola se med moškimi in ženskami manjšajo, veča se število (predvsem mladih) žensk, ki so zasvojene z alkoholom in morajo za to biti v bolnišnični oskrbi. Ženske in dekleta so za alkoholno industrijo le še ena priložnost.

NOVI TRENDI ALKOHOLNE INDUSTRIJE, 1. DEL: Crisis-washing in Covid-19 kot priložnost za alkoholno industrijo

  • Kakšne so bile nove taktike alkoholne industrije v času javno-zdravstvene krize?
  • Je to vznik novega načina delovanja alkoholne industrije – crisis-washing?

V času ukrepov zajezitve covid-19 je alkoholna industrija našla nove načine za grajenje svojega dobička. Čeprav smo bili priča poslabševanju že tako težke pandemijske situacije zaradi alkohola, je alkoholna pijača ostajala lahko dostopna. V nekaterih državah so se alkoholne politike celo sprostile.

Uživanje alkoholnih pijač lahko povzroči zaplete pri obolenju z virusom covid-19. Alkohol namreč šibi imunski sistem in poslabša delovanje številnih organov. Na vrhuncu številke okužb z covid-19 so ti zapleti predstavljali večje težave v zdravstvenem sistemu. Bolniške postelje so bile po nepotrebnem zapolnjene – nekateri bi se s covid-19 lažje spopadli, če bi zmanjšali svoj vnos alkoholnih pijač. Vendar kljub očitnim zdravstvenim tveganjem so alkoholne pijače ostale zlahka dostopne. V Sloveniji je namreč v času covid-19 uživanje alkohola poskočilo za okoli 10 %.

Covid-19 kot priložnost

V času epidemije so vzniknili novi ponudniki hrane ter pijače, ki dostavljajo hrano ter pijačo pred naša vrata. Wolt in Glovo, dva takšna dostavljalca, imata v svoji ponudbi poseben zavihek za alkoholne pijače. Na spletni strani oziroma aplikaciji sicer opozarjajo, da mladoletnim alkohola ne bodo prodali, toda težko vemo, ali se ponudniki tega držijo. Bo dostavljalec zares zavrnil predajo pijače, sploh če je bila ta že kupljena preko aplikacije? Ali obstaja način, da bi inšpektorska služba lahko to preverila? Odgovorov na ta vprašanja nimamo. Covid-19 je odstrl nove možnosti kupovanja alkohola preko spleta, kar lahko alkoholna industrija vse več izkorišča, če alkoholnih politik kmalu ne poostrimo.

Poleg šibkejšega nadzora nad dostavljalnimi aplikacijami, se spletna ponudba alkohola poslužuje tudi raznoraznih akcij. Na primer, eden izmed ponudnikov ponuja več alkoholnih pijač za manjšo ceno. Ena izmed takšnih akcij je gratis pica ob naročilu desetih piv ali dveh steklenic vina. Dostavljajo tudi v nočnih urah. S tem postane alkohol bolj privlačen, vedno dostopen, ter šibkeje nadzorovan. Švedski raziskovalci opozarjajo, da se bomo tovrstnih praks, ki so nastale v tem izrednem času, težko znebili.

Alkoholna industrija je v času pandemijskih ukrepov iskala priložnosti tudi drugod po svetu. Nekatere države (med drugimi Južna Afrika, Gruzija, Francija) so izključile alkoholne proizvajalce ter prodajalne iz ukrepov in so zato smele nadaljevati kot običajno. Velika možnost je, da so bile takšne odločitve sprejete zaradi lobiranja alkoholne industrije. Pritiskala je na države, češ kako pomembno je dovoliti ponudbo alkohola, preko spleta in tudi sicer. Države bi morale narediti ravno nasprotno – omejiti alkoholno ponudbo in prepovedati spletno prodajo.

Crisis-washing

Alkoholna industrija ni le uporabila covid-19 kot priložnost za nove načine prodaje, temveč tudi kot sredstvo za promocijo same sebe kot dobre. Ko se industrija predstavi kot pozitivno, svoje izdelke lažje prodajajo kot nekaj pozitivnega ali ne-nevarnega. Takšne prakse v kriznem času se imenujejo crisis-washing. Na primer, v nekaterih državah so alkoholna podjetja ustvarjale svoje maske, spet druga so spodbujala k pitju piva med izolacijo.

Taktike crisis-washinga so vodile tudi v povezovanje alkoholnih industrij z zdravstvenimi delavci in zdravniki. Ruski Heineken je doniral hrano in energijske pijače zaposlenim v zdravstvu. S tem ustvarjajo vtis dobrodejne in pozitivne industrije, a hkrati promovirajo pitje alkoholnih pijač v takšnem obdobju.

Alkoholna industrija skozi leta spreminja svoje strategije in taktike. Medtem ko države sprejemajo nove zakone in nevladni ter zdravstveni sektor ustvarjajo nove preventivne programe, alkoholna industrija vedno znova najde načine, da ostaja relevantna in popularna. V času ukrepov proti zajezitvi covid-19, smo bili priča novim strategijam. Industrija je sebe želela portretirati kot dobro, a je hkrati promovirala škodljive izdelke, ki še bolj zapleta epidemijo. Hkrati pa so vzniknili novi ponudniki alkohola, ki zaenkrat še niso dobro nadzorovani.

PUSTI ODTIS, DARUJ KRI V JULIJU

Rdeči križ Slovenije vabi na julijsko akcijo darovanja krvi. 

Darovanje krvi je nujno potreben in nenadomestljiv način reševanja življenj. V Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri. Darovano kri uporabljamo pri: 

  • zdravljenju in premagovanju težke bolezni,
  • okrevanju po operaciji ali nesreči,
  • nosečnosti ali rojevanju.

Ker se spreminja demografska struktura prebivalstva in ker je število ljudi, ki daruje kri vedno manjše, je potreba po darovanju krvi mlajših generacij vse večja. 

Na spletni strani akcije Daruj kri lahko preverite, kdo lahko daruje kri, kdaj in kje. 

 

Imamo finaliste Social Impact Award Slovenija 2022!

Ljubljana, 29. junij 2022 – Projekt Social Impact Award (SIA) nudi podporo mladim socialnim podjetnikom, ki so še v zgodnji fazi razvoja in izvedbe inovativnih poslovnih rešitev za spopadanje z najpomembnejšimi družbenimi izzivi našega časa. V mednarodnem prostoru je projekt prisoten že več kot desetletje, v Sloveniji pa je svojo pot začel v letu 2021.

 

Po kick-off dogodku, ki smo ga 4. aprila 2022 organizirali v Ljubljani, so se po Sloveniji začeli odvijati različni dogodki in delavnice o socialnem podjetništvu. V slabem mesecu je projekt dosegel že skoraj 500 mladih ter jim na ta način pomagal pri spoznavanju socialnega podjetništva in razvoju svoje socialnopodjetniške ideje. Zaradi podpore partnerjev so bili vsi dogodki za udeležence brezplačni.

Pretekli teden je enajstčlanska strokovna žirija glasovala za najboljše ideje programa Social Impact Award Slovenija 2022 in izbrala 12 ekip, ki so se uvrstile v drugo, tekmovalno fazo. V letošnjem letu strokovno žirijo sestavljajo:

  • Marko Drev, direktor SAP Slovenija,
  • Mojca Randl, ustanoviteljica skupine Formitas,
  • Maja Voje, strokovnjakinja za growth hacking,
  • Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem,
  • Jan Peloza, direktor Slovenske agencije za mlade,
  • Julia Hlede, soustanoviteljica JazIntimi, zmagovalka SIA Slovenija 2021,
  • Eva Esih, direktorica PsyBit, zmagovalka SIA Slovenija 2021,
  • David Razboršek, direktor Zavoda Vozim in socialni podjetnik,
  • Nika Stegovec, vodja Social Impact Award Slovenija,
  • Nena Dokuzov, koordinatorka skupine na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,
  • Tadej Slapnik, direktor podjetja Hashnet in soavtor slovenskega zakona o socialnem podjetništvu.

Izmed vseh prispelih prijav je tako strokovna žirija izbrala ekipe z najbolj inovativnimi idejami in razglasila finaliste Social Impact Award 2022, ki se bodo s tem uvrstili v drugi del projekta (Incubation Phase), v okviru katerega bodo ob okrepljeni strokovni podpori mentorjev svojo idejo razvijali in nadgrajevali.

Finalisti programa Social Impact Award 2022 so:

  • DRUŽABNE IGRE ZA STAREJŠE IN OSEBE Z DEMENCO TER ONLINE IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU KOGNICIJE IN KOMUNIKACIJE S STAREJŠIMI, Ajda Lah, Samira Lah, Damjana Pangerčič
  • PRSKALNIK – PRVI ISKALNIK PRAKSE, Nemanja Raduljica, Petar Petrović, Andraž Adamič, Ambrož Klančar, Tim Rekelj, Matej Aleksov
  • USPOSABLJANJE NA PODROČJU IZVAJANJA PSIHOLOŠKEGA SVETOVANJA PREKO SPLETA, Andreja Olovec, Urša Mele, Kaja Miglič Pirkmaier, Gašper Bezjak, Sara Širnik, Eva Puc
  • RINGRING12, Endi E. Pašić, Tadej Zevnik, Vladan Necev, Matjaž Hribar
  • VSAK OTROK SI ZASLUŽI OBROK, Žiga Kokoravec, Albin Bobnar, Timotej Čelešnik
  • VEZ, Tina Košenina, Veronika Stepanova, Karla Franca, Uršek Slivšek, Pika Cvikl
  • ART, Stojan Vasilev, Martin Petrič, Ksenija Frelih, Jure Jakomin
  • PLAC NAVDIHA, Katarina Kocman, Tanita Čamdžić, Nina Kapelj Lukman
  • OPTILIFE, Žan Luka Lavriha, Ema Petavar, Katja Petrič
  • KOOKIDI, Sandra Oman, Urban Boštic, Iztok Pavlin, Manca Pavlin
  • FITKO, Klara Kušar, Urška Petek
  • AVTOMATI S PRIDELKI MANJŠIH KMETIJ ZNOTRAJ TRGOVIN, Dolores Sodja

Septembra bo sledilo vseslovensko glasovanje za najboljše socialnopodjetniške ideje, oktobra pa osrednji dogodek programa – podelitev oziroma t. i. Award Ceremony. Podelitev se bo odvijala v Mestni občini Koper, na njej pa bodo nagrajene štiri ideje. Zmagovalci bodo prejeli 1500 EUR začetnega kapitala, dodatno mentorsko podporo, praktične nagrade in brezplačno udeležbo na globalnem srečanju vseh zmagovalcev Social Impact Award po svetu.

Nika Stegovec, vodja SIA Slovenija, je ob tej priložnosti povedala: “V letošnjem letu smo prejeli izjemno število prijav več kot 70 mladih, ki s svojimi inovacijami rešujejo lokalne, regionalne in globalne izzive na različnih področjih. Sedaj prihaja druga generacija mladih socialnih podjetnikov, ki bo pod okriljem mentorjev programa Social Impact Award Slovenija med poletjem svoje ideje še naprej razvijala in dodelala, jeseni pa jih bo podrobneje spoznala tudi širša javnost, ko bo čas za glasovanje skupnosti! Resnično me veseli, da s programom Social Impact Award v Sloveniji iz leta v leto širimo kulturo socialnega podjetništva ter mlade spodbujamo, da realizirajo ideje, v katere verjamejo, in z njimi spreminjajo svet na bolje.”

Več informacij:

Nika Stegovec – Social Impact Award Slovenija

nika.stegovec@socialimpactaward.net

041 281 847

 

O projektu Social Impact Award

Social Impact Award (SIA) je največja evropska skupnost mladih socialnih inovatorjev, ki išče odgovore na zahtevne lokalne in globalne družbene izzive. Ustanovljena je bila leta 2009 na Dunaju in danes združuje že več kot 40.000 mladih iz 28 držav. Prisotna je v večjem delu Osrednje in Vzhodne Evrope ter posameznih državah Afrike in Azije. V okviru projekta organizira dogodke za ozaveščanje o socialnem podjetništvu in razvijanju potrebnih kompetenc ter nudi okrepljeno mentorstvo in mreženje s strokovnjaki. Najobetavnejše podjetniške ideje prejmejo nagrado Social Impact Award, ki predstavlja neposredno finančno podporo. Primeri uspešnih socialnopodjetniških idej preteklih let so zbrani v Knjižnici navdiha.

 

Kaj so glavni cilji projekta SIA?

  • Ozaveščanje: Predstavitev socialnega podjetništva kot smiselne karierne poti.
  • Izobraževanje: Razvoj kompetenc mladih za uspeh v socialnem podjetništvu, vključno z ustanovitvijo socialnega podjetja.
  • Podpora: Nudenje strokovne podpore, inkubacija in možen začetni kapital.
  • Skupnost: Mreženje s podjetniki in strokovnjaki, povratne informacije ter iskanje sinergije za razvoj.

Vse informacije in prijavnica so dosegljive na spletni strani projekta http://slovenia.socialimpactaward.net.

V Sloveniji je več kot 300.000 mladih, ki imajo ogromen potencial za družbene spremembe. Spodbudimo jih k prijavi in podprimo razvoj naslednje generacije uspešnih socialnih podjetnikov!

socialimpactaward.net

Facebook  I  Instagram  I  Linkedin I YouTube

 

O Agenciji za mlade (SLOAM)

Agencija za mlade (SLOAM) je nevladna neprofitna organizacija v javnem interesu s statusom organizacije za mlade. Z razvijanjem in izvajanjem programov mlade med 12. in 30. letom starosti spodbuja k aktivnemu državljanstvu in družbeni odgovornosti ter omogoča njihovo osebno rast. Svoje poslanstvo uresničuje s sodelovanjem in organizacijo različnih mednarodnih projektov, med katerimi sta tudi program Evropske mladinske kartice, ki slovenski mladini omogoča koriščenje popustov in ugodnosti na področju mobilnosti, kulture, prenočevanja, športa, neformalnega izobraževanja in raznih storitev, ter Global Shapers Community Koper, ki združuje najobetavnejše mlade socialne podjetnike iz regije.

sloam.siFacebookLinkedin