admin – Stran 2 – Noexcuse.si

Intervju: Val Stankovič Pangerc o Mladinskem dialogu

O Mladinskem dialogu in vlogi mladih v politiki piše Val Stankovič Pangerc, ambasador Mladinskega dialoga.

Kaj je mladinski dialog?

Morda še niste slišali za Mladinski dialog. Gre za res ogromen Evropski mehanizem za vključevanje agend mladih v odločitve Evropske unije. To leto se je v prvi fazi zbralo mnenje več kot 30.000 mnenj mladih.

Mladinski dialog je nastal, ko se je Evropska unija začela zavedati, da mora mlade vključiti v politične procese, ki nas zadevajo. To je način, da se zagotovi upoštevanje mnenj, pogledov in potreb mladih in mladinskih organizacij pri opredeljevanju mladinskih politik EU. Dialog z oblikovalci politik in druge dejavnosti dialoga potekajo v 18-mesečnih delovnih ciklih. Vsak cikel se osredotoča na drugo temo, ki jo določi Svet ministrov za mladino. Tema 10. cikla je Evropski mladinski cilj 3 o vključujočih družbah, katerega cilj je “Omogočiti in zagotoviti vključevanje vseh mladih v družbo.” Sklepi na podlagi dejavnosti dialoga mladih EU so predstavljeni Svetu Evropske unije. Svet lahko nato sprejme politični dokument, ki bi vseboval stališča mladih. Velja omeniti, da to nikakor ni zagotovilo, da bodo naši predlogi upoštevani, ravno zato pa je pomembno, da se oglašamo in borimo dolgoročno. Spremembe na EU ravni se namreč odvijajo izredno počasi.

Kaj počneš kot mladinski ambasador in kako izgleda tvoje delo?

Mladinski ambasadorji smo skupina mladih, starih od 18 – 28 let. Delujemo kot skupina in sodelujemo pri organizaciji vseh dogodkov in pri odločitvah in zastopanju slovenske mladine. Naš cilj je poskrbeti, da odločevalci na vseh nivojih slišijo stiske, zahteve in potrebe mladih pa tudi, da jih odločevalci lahko upoštevajo v ukrepih in smernicah za razvoj. Zato gradimo most med mladimi in lokalnimi, državnimi in evropskimi institucijami ter odločevalci. Za dejanski potek dialoga je nujno, da se odločevalci in mladi pogovarjajo z oči na oči, zato jih v isti prostor spravimo na posebnih dogodkih po celi Sloveniji. Tudi sami smo glas mladih na okroglih mizah, fokusnih skupinah in diskusijah strokovnih in drugačnih posvetov, kjer skrbimo, da pogovori o mladih potekajo z mladimi. Dvakrat letno potekajo Evropske konference dialoga, kamor pridemo predstavniki mladih iz celotne Evrope. Tam se vsakič ustvari in potrdi dokument o mnenju in potrebah mladih, ki ga evropska komisija nadaljnjo uporablja za svoje politike za mlade. Zastopamo želje in potrebe mladih v Sloveniji, da ne prevladajo interesi drugih evropskih držav, mi pa ostanemo “na suhem”.

Zakaj si se odločil da postaneš ambasador?:

Že dobro leto sodelujem na Komisiji za mladinske politike MSS (Mladinskega sveta Slovenije). Tam sem tudi izvedel za Mladinski dialog in ker sem že počel nekaj podobnega, se mi je to zdela dobra priložnost, da lahko nadaljujem in razširim svoje delo pri zastopništvu mladih. Hkrati udeležba na mladinskem dialogu ponuja veliko dodatnih priložnosti, saj si neprestano v stiku z vsem dogajanjem v slovenski mladinski politiki. Vem, kdaj se dogajajo konference v tujini, kdaj se odprejo kakšni razpisi za druge zanimive položaje, meni najljubše pa je, da venomer spoznavam druge mlade, ki sooblikujejo naše okolje, so dejavni, razgledani in vedoželjni. Zame je to dragocena izkušnja, ki lepo vpeljuje v nadaljnjo delo v mladinskem sektorju.

Kako sodelujete z MSS in na kakšen način zastopate mladino?

Pri vodenju naših aktivnosti nismo sami, saj nam pri usklajevanju aktivnosti in komuniciranju z Nacionalno delovno skupino pomaga MSS. Pomagajo nam z vsemi logističnimi ovirami, sredstvi za promocijo in komunikacijo z mladimi ter prostori za delo. Hkrati ambasadorji prenašajo mnenje vseh mladih v Sloveniji na Evropsko raven, zato sodelujemo in usklajujemo mnenje tudi z Mladinskim svetom Slovenije.

Za organizacijo, katere del smo, je naše ambasadorstvo zagotovo bonus, saj skozi mandat ambasadorji navežemo stike z drugimi organizacijami doma in v tujini ter spoznamo njihove prakse, ki jih lahko implementiramo v organizaciji. Zagotovo skozi mandat in dialog z mladimi tudi mi spoznamo ogromno o stanju mladih in njihovih potrebah, kar je za naše nadaljnjo delo v organizaciji izredno dragoceno.

ODZIV NA PRISPEVEK NA PORTALU SLOVENSKE NOVICE Z DNE 29. 2. 2024

V četrtek, 29. 2. 2024, je portal Slovenske novice objavil članek, s katerim je javnost informiral o projektu Skriti nakupi. Ker so se v članku pojavile netočne informacije, s katerimi se lahko projekt napačno predstavlja javnosti ter hkrati diskreditira delo mladinske organizacije in mladih, se odzivamo na zapisano.

V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija proces družbenih sprememb razumemo kot dialog, ki združuje različne poglede, interese in deležnike. Vedno smo odprti za vprašanja, zlasti ko so ta namenjena pojasnjevanju, zato obžalujemo, da se časnik Slovenske novice pred objavo niso obrnile na nas za dodatna pojasnila.

Dodatno želimo s tem odzivom poudariti, da je tobačna industrija v času preteklih dopolnjevanj Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI) pogosto poskušala diskreditirati organizacije, kot je naša, ki smo na tem področju prepoznane kot pomembni deležniki. Ta praksa ni nova; že pred desetletji je industrija poskušala diskreditirati zdravnike (v 60. letih prejšnjega stoletja), danes pa se osredotoča na civilnodružbene organizacije, ki smo protiutež njihovi narativi (Brodie Perry, 2020).

Projekt Skriti nakupi

“Skriti nakupi” je projekt Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, ki ga uspešno izvajamo že več kot desetletje. Temelji na metodologiji, znani kot “skriti kupec”, ki je v javnem zdravju, zlasti v preventivnem delu, prepoznana kot znanstveno podprta metoda za omejevanje dostopa do alkoholnih in tobačnih izdelkov med osebami, ki jim je uporaba teh izdelkov odsvetovana (Čož in drugi, 2020; Kamin in Kokole, 2016). Ta pristop je priznan kot učinkovito orodje za spremljanje, krepitev ter izboljšanje preventivnih ukrepov in sistemov. Skrito nakupovanje je pomemben element podpore zakonodaji in socialno-marketinškim strategijam, ki jih izvajamo v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS. Tovrsten pristop je predviden tudi v okviru Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI) ter v Strategiji za Slovenijo brez tobaka, kar poudarja njegov pomen in vlogo v nacionalnih prizadevanjih za javno zdravje.

Za razumevanje učinkovitosti metode nam primerov ni treba iskati v tujini (kot je npr. Nova Zelandija, ki za spremljanje dostopnosti do alkoholnih in tobačnih izdelkov s strani otrok in mladostnikov prav tako uporablja skrito nakupovanje), saj lahko njeno učinkovitost prepoznamo že v lokalnem okolju. Skozi leta smo z izvajanjem projekta namreč dokazali, da nam skrito nakupovanje odpira številne priložnosti.

Med zbiranjem podatkov v okviru omenjenega projekta smo od leta 2012 do 2020 opazili znižanje odstotka dostopnosti mladih do tobačnih in alkoholnih izdelkov (Čož in drugi, 2020). Na začetku pridobljeni podatki so znašali približno 95 %, v letu 2023 pa je odstotek dostopnosti mladih do tovrstnih izdelkov padel že na 54 % (Poročilo TIRS, 2023). Metoda nam omogoča tudi vzpostavitev dialoga med lastniki trgovin, prodajalci in prodajalkami, strokovno javnostjo ter odločevalci. Ti točki pomenita učinkovit premik k dialogu in sistemskim rešitvam na nacionalni ravni ter zaščiti vseh vpletenih deležnikov. Dodatno z metodo mlade ozaveščamo o zakonu in tveganjih, ki jih predstavlja prezgodnja uporaba tobačnih in alkoholnih izdelkov v otroštvu in mladosti. Projekt omogoča tudi nabor pomembnih podatkov, ki jih lahko zagovorniki zdravja mladih predstavimo odločevalcem ter jim pokažemo pomembnost zaščite otrok in mladostnikov pred vplivi industrije.

Pomembno je izpostaviti, da so vsi udeleženci projekta vedno deležni usposabljanja, ki jim omogoča pridobivanje ključnih znanj in veščin, poleg tega pa med celotnim trajanjem sodelovanja prejmejo tudi čustveno podporo in usmerjanje mladinskih delavcev. Program jasno opredeljuje svoje namene in zakonitost postopka, zagotavlja pa tudi, da je sodelovanje mladih transparentno in odobreno s strani njihovih staršev. To pomeni, da so starši v celoti obveščeni o aktivnostih svojih otrok in da mladi sodelujejo z njihovim izrecnim dovoljenjem, torej sama dejavnost pred njimi v nobenem primeru ni skrita. Program se poslužuje mladinskega dela kot priznanega in učinkovitega orodja za razvijanje osebnih in socialnih veščin mladih, ki so bistvene za njihovo prihodnjo rast. Vključitev v ta program je popolnoma prostovoljna, kar zagotavlja, da nihče ni prisiljen v sodelovanje.

Netočne informacije v članku, objavljenem v Slovenskih novicah

V članku so uporabljene besede, ki delajo krivico prodajalcem in prodajalkam. V projektu Skriti nakupi namreč ni nikoli namen “razkrinkati prebrisanih prodajalcev”, ampak je cilj predvsem preveriti stanje na področju dostopnosti alkoholnih in tobačnih izdelkov pri mladoletnih osebah. Aktivnosti, ki potekajo v projektu, se nanašajo izključno na omenjeni cilj. V organizaciji pripravljamo tudi aktivnosti za podporo in usposabljanje prodajalcev na tem področju, zato naš namen nikoli ni njihova diskreditacija, temveč opolnomočenje za soočanje z raznimi pritiski in zahtevnimi situacijami na delovnem mestu.

Mladi, vključeni v projekt, prejmejo usposabljanje in se seznanijo z delovanjem industrije ter procesom normalizacije teh izdelkov. Poleg tega jim projekt, kot že večkrat poudarjeno, skozi celoten potek nudi neprekinjeno podporo. Projekt Skriti nakupi se ne osredotoča na problematiko uporabe konoplje med mladimi, prav tako ne vključuje drugih aktivnosti, kot je napačno navedeno v članku.

Primerjava podatkov pri opravljenem skritem nakupovanju od leta 2012 do leta 2023 v Sloveniji (Vir: Čož in drugi, 2020; Poročilo TIRS, 2023).

V preteklosti so se prodajalci le redko držali zakonodaje, pri čemer se je delež kršitev na začetku projekta gibal med 98 % in 85 %. Ta podatek je primerljiv z rezultati (82 %), zbranimi v okviru projekta Skriti nakupi v Bosni in Hercegovini (CEM, 2020). Kot kaže zgornji graf, se je v Sloveniji ta odstotek začel zniževati, kar predstavlja pozitiven razvoj. Po naših ugotovitvah do kršitev (tj. uspešno opravljenih nakupov) pogosto prihaja zaradi napak pri izračunu starosti na podlagi osebne izkaznice ali ker prodajalci sploh ne zahtevajo njenega preverjanja.

Zbiranje podatkov v okviru projekta skozi leta je spodbudilo uvedbo elektronskih opozoril za prodajalce, več nadzora s strani nadrejenih in dodatna izobraževanja. Ti ukrepi so prispevali k zmanjšanju dostopnosti alkoholnih in tobačnih izdelkov na 54 %, kar pa žal še vedno pomeni, da lahko do tovrstnih izdelkov dostopa vsak drugi mladoletnik.

Omeniti velja tudi razmislek o prostovoljnem delu. Prostovoljno delo sklenjeno s prostovoljsko pogodbo, vse aktivnosti v mladinskih organizacijah, prizadevanja za boljši svet, osebni razvoj in družbeno koristno delo ne morejo biti označena za “delo na črno”. Seveda se zavedamo, da je mladim pogosto ponujenih premalo plačanih priložnosti in da se od njih pričakuje opravljanje različnih nalog brez nadomestila. V prihodnosti si želimo, da bi z zvišanjem trošarin na tobačne in alkoholne izdelke zagotovili več sredstev za preventivne programe. To bi mladim, vključenim v takšne projekte, omogočilo tudi finančno nadomestilo za njihov vloženi čas.

Brez izgovora Slovenija večkrat nagrajena, tudi za projekt Skriti nakupi

Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija izvaja več kot 25 strokovnih preventivnih programov v osnovnih šolah, srednjih šolah in drugih okoljih, povezanih z mladimi. Poleg tega smo prostor, v katerem mladi pridobijo znanja na področju zdravja, okolja in mladinske participacije. S tem omogočamo, da se mladi osebnostno razvijajo, krepijo svoje kompetence, se vključujejo v različne priložnosti in so deležni ustrezne podpore. Naše osnovno poslanstvo je omogočiti mladim, da so kritični, iščejo rešitve in so sami tudi aktivni deležniki v družbi. V 18 letih delovanja smo bili nagrajeni z več nacionalnimi in mednarodnimi priznanji. Zastopamo tudi glas mladih v nacionalnih komisijah ter smo člani različnih nacionalnih in mednarodnih mrež na relevantnih področjih.

Zaključek

Zelo cenimo natančnost in odgovornost v medijskem poročanju, zato nas žalosti, ko opazimo, da informacije pred objavo niso vedno preverjene pri zanesljivih virih. Takšna praksa lahko nenamerno služi interesom alkoholne in tobačne industrije ter negativno vpliva na ugled organizacij, ki delujemo v korist razvoja otrok in mladostnikov. Naša zavezanost k izboljšanju življenja slednjih vključuje podporo šolskim preventivnim programom, nudenje prostora za mlade in zavzemanje za sistemske spremembe, ki krepijo zdravje in dobrobit posameznika. Zato si prizadevamo za vzpostavitev močnejšega dialoga z mediji, da bi skupaj zagotovili natančno in celovito predstavitev dejstev za sistemsko doseganje sprememb v družbi.

Kontakt:

Manca Kozlovič, podpredsednica in mladinska delavka v Brez izgovora Slovenija

Telefonska številka: +386 41 679 756

Elektronski naslov: info@noexcuse.si

Viri:

Čož S, Kamin T, Atanasova S, Nared D. (2020). Rezultati raziskovanja prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim v Sloveniji in učinkov dveh intervencij za zmanjševanje prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim. https://nijz.si/wp-content/uploads/2020/06/porocilo_skriti_kupec_noexcuse_29.2.20.pdf

Centar za edukaciju mladih. (2020). Zero% tolerance. https://cem1.infinitydev.ba/wp-content/uploads/2023/07/Zero-tolerance.pdf

Kamin T, Kokole D. (2016). Midstream social marketing intervention to influence retailers’ compliance with the minimum legal drinking age. Journal of Social Marketing 6 (2): 104–120.

Tržni inšpektorat RS. (2023). Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije 2023. https://shorturl.at/eEQ04

Brodie Perry, H. (2020). Is Access Enough? Interrogating the influence of Money and Power in Shaping information. Open information Science 2020 (4): 29–38.

Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). (2017). Uradni list RS, št. 15/3 in 27/17. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3130#

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). (2017). Uradni list RS, št. 9/17 in 29/17. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6717

Kako se lahko mladi vključujejo v aktivnosti Brez izgovora?

Mladi se lahko v aktivnosti Brez izgovora vključujejo na različne načine in na različne aktivnosti ali projekte.

Pri Brez izgovora smo v zadnjem obdobju omogočili, da se lahko tudi mladi, ki niso člani naše organizacije, udeležijo različnih aktivnosti (npr. tematskih vikendov, online usposabljanj, mednarodnih aktivnosti, projektov, itd.). V preteklosti so bile te aktivnosti rezervirane le za tiste, ki so bili daljše obdobje aktivni v organizaciji. S stopnjami članstva smo možnosti za udeležbo razširili in tako omogočili večjo dostopnost vsem, ki jih zanimajo naše tematike. Za različno stopnjo članstva se odločiš na podlagi svojih osebnih ciljev, želja in motiviranosti ter nenazadnje, koliko časa imaš v nekem obdobju. Od članstva ali drugih stopenj, lahko ob obvestilu koordinatorja odstopiš kadarkoli.

Opomba: Stopnje članstva niso vezane na Izvajalce Brez izgovora, ki izvajajo strokovne preventivne programe po osnovnih in srednjih šolah.

Razlage posameznih pojmov:

– Aktivnost = dogodek, vikend, izmenjava, usposabljanje, konferenca, ki je lahko del nekega večjega projekta ali le enkraten dogodek in lahko poteka v fizični, spletni ali hibridni obliki. Aktivnost vodijo mladinski voditelji, trenerji, fasilitatorji, mladinski delavci ali strokovnjaki s posameznih področij.

– Projekt = dolgoročna aktivnost, ki sledi širšemu namenu in se nanaša na različne cilje, ki so vezani na področja delovanja Brez izgovora (zdravje, okolje ali participacija mladih). Projekt je lahko koordiniran iz strani pisarne Brez izgovora, vodij vsebinskega projekta (torej mladih), lokalnih skupin mladih ali drugih partnerskih organizacij Brez izgovora (mednarodnih ali nacionalnih).

Več o aktivnostih lahko prebereš tudi na naslednjih povezavah za program Aktivisti in program Zagovorniki.

Primere projektov si lahko ogledaš tukaj.

Stopnje članstva

Koliko aktivnosti se lahko udeležiš med letom, v primeru, če si član?

V programu Brez izgovora (ki tradicionalno poteka že 15 let) se na leto zgodijo 2 tematska vikenda, 6 spletnih usposabljanj in 1 poletni tabor. Kot član se lahko udeležiš neomejenega števila mednarodnih projektov, vsebinskih projektov in drugih priložnosti, ki jih kot Brez izgovora omogočamo mladim, ki izkazujejo interes na določenih vsebinskih področjih. Poleg tega pa vsako leto izvajamo tudi druge projekte, ki so vezani naša področja dela in se skozi čas spreminjajo glede na potrebe družbe, mladih v organizaciji in drugih partnerskih organizacij.

*Kaj je prostovoljski dogovor? Dogovor o organiziranem prostovoljskem delu je dogovor, ki ureja medsebojne obveznosti in dolžnosti prostovoljca in organizacije. Podpis prostovoljskega dogovora je nujen, saj nam omogoča povračilo stroškov za aktivnosti, morebitne potne stroške in izdajo potrdil.

Kako izgleda prostovoljski dogovor, si lahko ogledaš tukaj.

Če te zanima več in se ne moraš odločiti, ali so te aktivnosti nekaj zate, smo ti vedno na voljo, da razrešiš svoje dileme na manca.kozlovic@noexcuse.si ali na telefonski številki 041 679 756. Manco lahko kontaktiraš tudi v primeru, da želiš postati član ali te samo zanima, kaj je fora naše organizacije 🙂

Zagovorniški vikend

Vabimo te na Zagovorniški vikend, ki bo potekal od 13. do 14. 4. 2024 potekal v Ljubljani. V sklopu evropskega tedna mladih omogočamo brezplačen dostop do dogodka Brez izgovora za vse mlade, ki:

Si želijo krepiti veščine javnega nastopanja in retorike,
si želijo spoznati pomen zagovorništva in različne oblike le-tega in
jih zanima, kakšni so procesi vplivanja civilne družbe na strukture Evropske unije (poleg volitev).

Program na področju javnega nastopanje in retorike bo vodila izkušena trenerka na omenjenem področju. Na dogodku boste lahko tudi spoznali delovanje Mladinskega sveta Slovenije in različne vloge, ki jih mladi lahko zasedamo, da je slišan naš glas.

Poskrbljeno bo za nastanitev, prehrano in prevoz.

Prijava je obvezna do četrtka, 4. 4. 2024 TUKAJ.

No Excuse International – Kakšne sadove je obrodil?

Projekt, o katerem smo sanjali in ga v letu 2021 tudi začeli živeti, se je po dveh letih z mesecem februarjem tudi zaključil.

V letu 2021 smo preko programa Erasmus+ začeli s projektom No Excuse International, s katerim smo želeli razširiti program Brez izgovora izven meja Slovenije. V prvi fazi je bil namen projekta hkrati analizirati metodo Brez izgovora in prostor mladinskega dela v Črni gori ter Bosni in Hercegovini, kar je bila podlaga za nadaljnje delo. V drugi in tretji fazi pa smo želeli opredeliti potrebe mladinskega dela v omenjenih državah in ob tem preizkusiti metodo Brez izgovora v drugačnih socialno-kulturnih prostorih, zato smo v sklopu projekta izvedli več aktivnosti.

Pri projektu so sodelovali različni partnerji, ki so prevzemali različne vloge. Makedonski taborniki (Scouts of Macedonia) in partnerji iz Oddelka za javno upravo Univerze v Sofiji (Department of Public Administration, University of Sofia) so v projektu imeli bolj strokovno vlogo, saj so opravili analizo različnih področij. Druga dva partnerja, organizacija PROI iz Bosne in Hercegovine ter CAZAS iz Črne gore, pa sta nosila bolj praktično vlogo, saj sta implementirala zastavljen program pri delu z mladimi.

S partnerji smo v prvi fazi projekta izvedli več študijskih obiskov in partnerskih sestankov, preko katerih smo se bolj podrobno spoznali, načrtovali izvedbo drugih dveh faz projekta in se spoznali s potrebami in izzivi vsake organizacije. Sledila je druga faza, v kateri je Brez izgovora izobraževal mlade, mladinske delavce in mladinske voditelje iz Črne gore in Bosne in Hercegovine. V tem sklopu je potekal študijski obisk v Slovenijo in dva treninga v omenjenih državah partnericah. Sledila je še tretja faza – implementacija programa Aktivisti Brez izgovora. Mladi so pripravili lokalne akcije in dogodke za druge mlade, lokalno skupnost ali nacionalno širšo javnost. Projekt smo sklenili s tremi nacionalnimi konferencami, kjer smo predstavili pomen mednarodnega sodelovanja, razvoja mladinskega dela in nenazadnje predstavili same rezultate v projektu No Excuse International.

V projektu so nastali naslednji uporabni dokumenti, ki nam lahko pomagajo razumeti področje ali perspektive mladinskega dela na Balkanu:

Rezultati projekta Building Bridges

Projekt “Building Bridges for Youth Empowerment” je dokaz moči sodelovanja in deljenega znanja. Pobuda, financirana v okviru prestižnega programa Erasmus+, je združila pet organizacij iz Romunije, Slovenije, Litve, Belgije in Poljske. Glavni cilj projekta, ki je potekal od aprila 2022 do januarja 2024, je bil izboljšati mladinsko delo in poudariti vpliv na skupnost mladinskih centrov, ki so sodelovali v projektu. Želeli smo si, da se vseh pet organizacij iz projekta druga od druge uči, kako bolje sodelovati s skupnostjo in da delijo dobre prakse, ki jih lahko uporabijo v lastnih mladinskih centrih.

Pot projekta si lahko ogledaš tukaj: https://www.facebook.com/buildingbridgeseurope

“Building Bridges for Youth Empowerment” je bil zaznamovan z nizom dogodkov in srečanj, ki so močno vplivali na projekt.

Uvodni dogodek projekta, Design Thinking Meeting, ki je potekal v Romuniji maja 2022, je postavil temelje za ambiciozno serijo skupnih prizadevanj. Partnerji so združili svoje ustvarjalne moči, da so raziskali inovativne načine za vključevanje in podporo njihovih skupnosti ter mladih, ki z njimi sodelujejo.

To začetno srečanje je postavilo temelje za serijo kasnejših dinamičnih aktivnosti. Vsako je gostila druga partnerska država, da bi z njo rešili težave glede njihovega mladinskega dela.

Naslednji korak je bil obisk vsake partnerice, da bi videli, kako delujejo, in izmenjali dobre prakse v mladinskem delu. To je bila odlična priložnost, da vidimo edinstvenost vsakega mladinskega centra, da spoznamo, da imamo skupen cilj, gradimo zaupanje in razširimo svoja obzorja.

Projekt je dosegel vrhunec na končnem evalvacijskem srečanju v Brasovu v Romuniji januarja 2024, kjer udeleženci niso le razmišljali o svojih dosežkih, ampak so tudi postavili temelje za prihodnje sodelovanje in strateške zveze, s čimer so še poglobili svojo zavezanost opolnomočenju mladih.

Projekt “Building Bridges for Youth Empowerment” je bil pobudnik za pomemben razvoj in rast, tako za vključene organizacije kot tudi za njihove člane in sodelavce.

Vsaka sodelujoča organizacija je bila priča preobrazbi v svojem pristopu do mladinskega dela, ki jo je spodbujala raznolikost perspektiv in inovativne prakse, ki so bile deljene v času trajanja projekta.

Osebje iz AIDE (Romunija), NO EXCUSE (Slovenija), JAUNUOLIU DIENOS CENTRAS (lITVA), NIEMARUDNI (PolJSKA) in YOUTH PROAKTIV (Belgija) ni le izboljšalo svoji strokovnih veščin, pač pa tudi poglobilo svoje razumevanje večplastne narave vključevanosti mladih.

Ta strokovna obogatitev se je neposredno prelila v bolj učinkovite in prilagodljive mladinske programe, prilagojene za zadovoljevanje unikatnih potreb posameznih skupnosti.

Projekt je spodbudil okolje, v katerem se mladi počutijo slišane, cenjene in opolnomočene, da so aktivni udeleženci pri oblikovanju svoje prihodnosti.

Kljub temu, da se je projekt “Building Bridges for Youth Empowerment” končal v januarju 2024, se obeta, da bo njegova zapuščina segala daleč onkraj njegovega začetnega časovnega okvirja. Zaključek tega projekta ni konec, pač pa nov začetek, ki ga zaznamuje vzpostavitev Sisterhood sporazuma med petimi partnerskimi organizacijami.

Ta sporazum simbolizira zavezo k nadaljnemu sodelovanju in zagotavlja, da bodo oblikovane vezi in spoznanja še naprej vplivala na mladinsko delo po vsej Evropi. Poleg tega so partnerji postavili temelje za skupni projekt, ki se osredotoča na trajnost in zelene pobude v njihovih skupnostih. Ta napreden pristop kaže na zavedanje okoljskih izzivov, s katerimi se danes sooča svet, in predanost organizacij, da te vrednote vcepljajo v mlade, ki jim služijo.

Spletna stran projekta https://www.buildingsbridges.eu/ predstavlja dinamično središče za deljenje informacij o teh prihodnjih načrtih in trajnem vplivu projekta. Druge vabi, da se našega sodelovanja nekaj naučijo in morda navdihne podobna sodelovanja drugje.

Projekt “Building Bridges for Youth Empowerment” predstavlja bleščeč primer vpliva, ki ga ima mednarodno sodelovanje v mladinskem delu.

V dveh letih je ta ta projekt ne le izpolnil, temveč presegel svoj cilj izboljšanja mladinskega dela po vsej Evropi.

Projekt je dokazal, da je lahko vpliv globok in dolgoročen, ko se organizacije združijo z istim ciljem. Ob zaključku tega projekta pušča za seboj zapuščino inovacij, sodelovanja in povečane odgovornosti do prihodnjih generacij.

Stekleni strop ali lepljiva tla? Pot do enakosti ženske na delovnem mestu

O neenakosti žensk na trgu dela piše Ela Žužul Jovanović z Inštituta za mladinsko politiko.

Neenakost žensk na trgu dela je desetletja star problem. Kljub temu da se je stanje v zadnjih letih izboljšalo, se ženske še vedno srečujejo z ovirami, ki jim otežujejo napredovanje v karieri in enakopravno vključevanje v delovno aktivno prebivalstvo.

In kaj pravi statistika?

Kljub dejstvu, da je na tem področju Slovenija v zadnjih letih močno napredovala, še vedno obstajajo neenakosti med spoloma. Če pogledamo svetle plati tega napredka, lahko opazimo, da je bilo v letu 2019 med menedžerji 40 % žensk (kar Slovenijo uvršča na 4. mesto v EU-28) in da so ženske v letu 2024 predstavljale 40,7 % zaposlenih v Državnem svetu in 38,5 % zaposlenih v Državnem zboru. Pot do uresničitve enakopravne zastopanosti spolov v politiki pa je še dolga, saj, za primerjavo, v Evropskem parlamentu 40,8 % zaposlenih predstavljajo ženske, v norveškem parlamentu pa ženske predstavljajo 45,3 % zaposlenih. Evropska komisija prav tako navaja, da so ženske v povprečju za 16 % slabše plačane od moških, ter manj zastopane na vodilnih in vodstvenih položajih v organih podjetij in politike. Kljub dejstvu, da je skoraj polovica delovno aktivnih žensk dosegla izobrazbo na terciarni ravni, medtem ko jo je med moškimi dosegla le dobra četrtina, so ženske pogosteje kot moški izpostavljene zaposlitvam za določen ali krajši delovni čas.

Kje lahko najdemo vzroke za tako stanje?

Razloge za tako stanje lahko iščemo v spolni segregaciji poklicev, kjer so ženske še vedno skoncentrirane v manj plačanih sektorjih, poleg tega pa prevzemajo tudi več skrbi za otroke in starejše družinske člane. Spolna segregacija je zakoreninjena v sistem izobraževanja po vsej EU. Sam izraz pomeni koncentracijo enega spola (v tem primeru žensk) na nekaterih področjih izobraževanja, ali v tem primeru v nekaterih poklicih – to imenujemo horizontalna segregacija. Pri vertikalni segregaciji pa govorimo o tem, da so ženske koncentrirane v nekaterih razredih in na nekaterih ravneh odgovornosti oziroma položajih. Čeprav danes ženske delajo v različnih poklicih (tudi tistih, ki so bili prej označeni kot ‘moški’), je njihov delež še vedno manjši na področju gradbeništva, inženirstva, kot tudi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. Po drugi strani pa vemo, da na določenih delovnih mestih prevladujejo ženske, kar velja predvsem v izobraževanju, zdravstveni in osebni negi ter gospodinjskem delu. Posledice spolne segregacije so razlike v plačah, krepijo se spolni stereotipi, omejen je dostop do nekaterih delovnih mest in oteženo ohranjanje enakega razmerja moči med spoloma v zasebnem in javnem življenju. Spolna segregacija torej predvsem ženskam omejuje življenjske odločitve in vpliva na njihove izobraževalne ter zaposlitvene možnosti. Prav tako so ženske pogosteje žrtve nasilja – podatki iz leta 2020 kažejo, da je v primeru nasilja v partnerskih odnosih, večina, natančneje tri četrtine, žrtev žensk. Te ženske so pogosto ekonomsko odvisne od svojih partnerjev, čutijo psihološke posledice, diskriminacijo, ali pa je to nasilje skrito, ker ni obravnavano kor resen družbeni problem – vse to ženskam otežuje prekinitev nasilnega cikla in posledično vpliva na opravljanje dela in napredovanje v karieri.

DUM SPIRO, SPERO[1]. Kako lahko torej položaj žensk na delovnih mestih izboljšamo?

Položaj žensk na delovnih mestih je problematika, ki nujno zahteva ukrepe na več področjih. Zavedati se moramo tudi, da neenakosti ne bo rešila zgolj politika, temveč da moramo k problemu pristopiti vsi, celotna družba, saj le tako lahko moralno in gospodarsko napredujemo. Okrepitve in spremembe zakonodaje proti nasilju v družini in na delovnem mestu, zagotavljanje ustrezne in pravočasne podpore ter ozaveščanje javnosti o problematiki nasilja nad ženskami, bi lahko služilo kot preventiva nasilja nad ženskami. Z izvajanjem rednih analiz plačilnih razlik in uvajanjem sistema za transparentno plačilno razvrščanje (ki bi temeljil na objektivnih kriterijih) ter uvedbo zakonodaje, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola pri plačilu, lahko zmanjšamo plačne vrzeli in delodajalce usmerimo k uravnoteženju plač med spoloma. Spodbujanje kulture vključevanja in raznolikosti v podjetjih (v angleščini se pogosto uporablja kratica DEI), nudenje mentorskih programov ali programov usposabljanja za ženske, ki si želijo kariere na vodstvenih mestih, bi pripomoglo k spreminjanju družbenih norm in stereotipov o vlogi žensk v vodstvu in spodbudilo njihovo zaposlovanje na vodstvenih položajih. Dostopni varstveni programi za otroke, podaljšanje očetovskega dopusta, ponujanje fleksibilnejšega delovnega časa in več dela od doma, bi dolgoročno vplivalo na kulturo dela, ki ne stigmatizira zaposlenih (predvsem žensk) z družinskimi obveznostmi in bi jim omogočilo lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

Zaključna ‘misel’

Da bi dosegli enakopravnost žensk na delovnem mestu, je potrebno narediti korak naprej proti procesu, ki zahteva zavzetost in sodelovanje vseh deležnikov. Zato združimo moči in ustvarimo svet, ki je bolj pravičen in enakopraven, in v katerem bodo imele ženske enake možnosti za uspeh na vseh področjih njihovega življenja.

[1] Prevod: DOKLER DIHAM, UPAM.

Je zatekanje v virtualni svet res najboljša rešitev?

O videoigrah in duševnem zdravju se z Nušo Klepec, mag. psihologije (Logout) pogovarja Lukas Martinjaš iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

Prva videoigra je prišla na svet 18. oktobra 1958. To je bila igrica, ki so jo kasneje poznali kot PONG. Bila je zelo preprosta, namenjena dvema igralcema. Premikal si ročico in odbijal žogico naprej in nazaj, dokler nisi zgrešil. Za tiste čase je bil to velik šok. Lastnoročno si lahko premikal piksle na zaslonu. Ko pogledamo, kaj vse lahko ustvarjalci videoiger naredijo danes, pa se nam to verjetno ne zdi nič posebnega.

Kmalu so videoigre postale še eden izmed načinov preživljanja prostega časa mladih in otrok. Igralna konzola Magnavox Odyssey je bila prva, ki je preproste igre prenesla na domače zaslone. Zlata doba arkadnih iger je bilo obdobje med letoma 1978 in 1982, ko so bile izdane nekatere izmed najbolj revolucionarnih arkadnih iger (Pac-Man, Donkey Kong, Galaga, Defender …). Vmes je bilo žal tudi veliko neuspelih poskusov, igro pa je spremenil japonski proizvajalec, ki ga vsi poznamo – Nintendo. Izhajalo je vse več in več igralnih konzol ter igric, spreminjale so se tudi zahteve. Ob koncu 20. stoletja smo prešli s kaset na CD-je, zmogljivost igralnih konzol se je večala in igrice so začele vse hitreje dobivati današnjo podobo. Danes poznamo ogromno videoigric in podjetij, ki jih delajo, predstavljajo pa stvari, ki si jih včasih niso mogli niti zamisliti.

Poleg vsega prijetnega pa veliko poslušamo tudi o negativnih posledicah videoiger. Zanimalo nas je, kakšna je povezava med videoigrami in duševnim zdravjem. Pogovarjali smo se z Nušo Klepec, mag. psihologije, strokovno delavko, svetovalko in predavateljico na Logoutu, ki izvaja psihosocialno pomoč čezmernim in zasvojenim igralcem videoiger.

Kakšen pomen imajo videoigre za otroke in mlade?

Igranje videoiger je ena od najpogostejših prostočasnih aktivnosti, ki je med mladimi zelo priljubljena. Igre mladim predstavljajo vir zabave in druženja, prek videoiger sklepajo prijateljstva in navezujejo stike z vrstniki ter zadovoljujejo različne potrebe: po dokazovanju, tekmovalnosti, premagovanju izzivov, fantaziji, lahko pa so tudi “rešitev” za preganjanje dolgčasa ali sprostitev. V nekaterih primerih lahko igre predstavljajo tudi beg in umik pred stiskami iz resničnega življenja.

Mislite, da so videoigre dobra rešitev za nekoga, ki se želi sprostiti?

Videoigre so lahko čisto v redu način preživljanja prostega časa in sprostitve, če se jih igra zmerno in na način, da igranje ne ogroža drugih področij posameznikovega življenja (npr. spanje, šola, zanemarjanje drugih obveznosti ipd.). Ker so igre različne in imajo različne značilnosti, bodo nekatere lahko prijetne in sproščujoče za igranje, spet druge, npr. tekmovalne igre, pa so zaradi svoje intenzivnosti in močne čustvene vpletenosti lahko tudi vir frustracije. Tako da je pri tem pomembno upoštevati tudi starost in osebnostne značilnosti posameznika ter vedeti, katere vrste iger ga sprostijo in katere morda vznemirijo.

Kakšne pa so negativne posledice videoiger?

Negativne posledice videoiger se pojavijo pri prekomernem igranju. Najpogosteje se začnejo kazati na drugih področjih posameznikovega življenja, npr. kot padec učnega uspeha, porušen ritem spanja in prehranjevanja, pomanjkanje zanimanja za druge aktivnosti, manj druženja v živo ipd. Od fizičnih posledic so pogoste težave s spanjem, glavoboli, nezdrava telesna drža, težave z vidom ter bolečine v zapestju, vratu ali hrbtu, od psiholoških posledic pa so najpogostejše težave s koncentracijo, učenjem in spominom, nihanje v čustvovanju, lahko se pojavlja razdražljivost ali agresivni izbruhi, odlašanje, osamljenost in stres.

Je prekomerna uporaba videoiger zelo prisotna v Sloveniji? Ste se že srečali s primeri, ko je bil posameznik zasvojen?

Prekomerna uporaba zaslonov je med mladimi, tudi v Sloveniji, kar precej obsežna težava, v katero spada tudi prekomerno igranje videoiger. Podatki raziskave Safe.si so pokazali, da 2,5 % slovenskih osnovnošolcev kaže znake zasvojenosti z videoigrami. Pri nas na Logoutu se srečujemo tako s primeri prekomernega igranja videoiger kot tudi s primeri posameznikov, ki so z igranjem že hudo zasvojeni. Pri zasvojenosti pride do tega, da se druga področja posameznikovega življenja popolnoma podrejo in ostane samo še igranje videoiger – taki posamezniki lahko za zaslonom preživijo tudi po več kot 12 ur na dan, ne hodijo več v šolo, imajo obrnjen ritem spanja (spijo čez dan, ponoči igrajo), nimajo nobenih drugih aktivnosti več, druženje s prijatelji poteka samo prek digitalnih naprav, lahko zanemarjajo higieno ipd.

Obstaja kakšna priporočljiva mera za uporabo videoiger za otroke in mlade? Je kakšna razlika med temi populacijami?

Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih navajajo, koliko časa na dan je priporočljivo, da mladi preživijo za zasloni za zabavne vsebine – torej za vsebine, ki so prijetne in jih spremljamo v prostem času, med katere spadajo tudi videoigre. Za otroke, stare 6–9 let, je ta meja do 1 ure na dan, za stare med 10 in 12 leti do 1,5 ure na dan, za mladostnike med 13 in 18 leti pa do 2 uri na dan. Mlajši, kot so otroci in mladostniki, tem bolj so ranljivi za negativne vplive prekomernega igranja, zato je treba upoštevati tudi priporočila, za katero starost je določena igra primerna. Igre, ki so starostno neprimerne, lahko povzročijo visoko vznemirjenje in posledično težave z agresivnim ali impulzivnim vedenjem, nadzorovanjem čustev in pozornostjo.

Kakšna je povezava med videoigrami in duševnim zdravjem?

Raziskave so pokazale povezavo med prekomerno rabo zaslonov in depresijo ter samomorilnim vedenjem. Mladostniki, ki veliko časa preživijo za zasloni (za različnimi digitalnimi aktivnostmi), imajo večje tveganje za razvoj depresije. Npr. pri mladostnikih, ki preživijo več kot 5 ur na dan pred zaslonom, je tveganje za razvoj depresije za 80 % višje. Nezdrav ritem spanja je prav tako lahko dejavnik tveganja za depresijo in samomorilno vedenje mladostnikov, ki uporabljajo zaslone v nočnem času. Raziskave kažejo tudi, da so mladi, ki preveč časa preživijo za zasloni, manj zadovoljni, občutijo več tesnobe, imajo slabšo samopodobo ter so lahko bolj impulzivni.

Kaj bi priporočali posameznikom, ki pa si želijo igrati videoigre s primerno rabo?

Pomembno je, da upoštevate časovna priporočila za zmerno igranje iger in starostna priporočila, ki opozarjajo, katere videoigre so primerne za katero starost. Najprej opravite svoje obveznosti (npr. domače naloge, učenje, treningi) in šele po tem začnite z igranjem videoiger. Na tak način je igranje tudi veliko bolj sproščujoče in prijetno. Izbirajte igre, ki so vam v veselje in vam prinašajo sprostitev, ter se izogibajte tistim, zaradi katerih hitro postanete jezni ali razburjeni. Med igranjem delajte redne odmore, med katerimi vstanete in se odmaknete od računalnika, se malo pretegnete ali sprehodite. Izogibajte se igranju v poznih večernih urah, saj bo to vplivalo na vaš spanec. Naj bo igranje videoiger eden od vaših hobijev in ne edina aktivnost, ki jo počnete v prostem času.

Literatura:

Kent, Steven L. (2002). The Ultimate History of Video Games: The Story Behind the Craze that Touched our Lives and Changed the World

Weiss, Brett (2007). Classic home video games, 1972–1984

Kovač M. (2016). Ilustrirana zgodovina videoiger. Monitor

Izmenjava DigitUp – Take it Slow v Banskem

Iščemo 6 udeležencev za udeležbo na mednarodni izmenjavi “DigitUp – Take it Slow” v Banskem v Bolgariji, ki bo potekala med 12. in 21. aprilom 2024. Izmenjava želi mlade opolnomočiti z digitalnimi veščinami in pismenostjo. Ukvarjali se boste tudi s kritičnim razmišljanjem, varnostjo na spletu in odgovorno rabo socialnih omrežij.

Iščemo udeležence, stare med 18 in 27 let, ki si želijo razvijati svoje digitalne kompetence, se naučiti kako pametno uporabljati družbena omrežja, kako biti varen v digitalnem svetu in prevzemati digitalne pobude.

Stroški nastanitve in hrane so kriti s strani projekta, stroški prevoza pa so udežencem delno povrnjeni – sami pokrijete 50 € oz. 20 € v primeru zelenega prevoza.

Obvezne so prijave TUKAJ.

Več informacij o projektu in poteku programa najdeš v infopacku TUKAJ, za dodatne informacije pa se lahko obrneš na manca.kozlovic@noexcuse.si.

Kaj in kako lahko vprašam državo?

O Vprašaj državo piše Jernej Trebežnik iz Transparency International Slovenia – Društvo Integriteta.

Pri Transparency International Slovenia smo v sklopu projekta Vprašaj državo: enostaven dostop do informacij javnega značaja razvili spletno platformo vprasajdrzavo.transparency.si, ki olajša dialog državljanov z javnimi institucijami.

Nekoč, dolgo preden smo lahko dostopali do neskončne količine podatkov na internetu, so imeli vladarji popolno oblast nad pravicami, odločitvami in kapitalom svojih prebivalcev. Danes je razmerje med državo in njenimi državljani precej bolj kompleksno. Moderne države ne zastopa en sam posameznik, ampak cel kup institucij. Najprej verjetno pomislimo na državni zbor, ministrstva ali pa občine, a javno službo opravljajo tudi šole, bolnišnice, mladinski centri, športna društva in še mnoge druge ustanove. Javne informacije in oblastne funkcije so precej razpršene, tako da težje sledimo vsemu, kar je pomembno za kakovost našega bivanja v Sloveniji.

Spletna platforma Vprašaj državo uporabnika na preprost način vodi skozi postopek za oblikovanje zahtevka za dostop do informacij javnega značaja. Zahtevek nato pošlje javnemu organu, odgovor organa z zahtevanimi informacijami pa ostane javno objavljen na platformi. Platforma temelji na preizkušeni digitalni rešitvi Alaveteli, ki uspešno deluje v 30 državah po svetu in tudi za institucije Evropske unije. S pomočjo platform Alaveteli so prosilci oddali že več kot milijon zahtevkov.

Drugi del našega projekta pa je namenjen ozaveščanju in krepitvi kompetenc potencialnih prosilcev, kar bo okrepilo poznavanje Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in obvladovanje nove spletne platforme. Izobraževanja vodijo partnerji v lokalnih okoljih v več statističnih regijah (Zavod Dobra družba, Društvo Doves, Mladinska zveza Brez izgovora, Zavod Bob, Zavod Pip). Na ta način se bo v teh okoljih krepila zavest o pravici do informiranosti, kar bo še dodatno prispevalo k aktivaciji potencialnih uporabnikov in odprtosti javnega sektorja na lokalni ravni.

Državo lahko vprašaš tudi ti! Vsaka pravna ali fizična oseba ima pravico do dostopanja do informacij javnega značaja. To so informacije, ki izvirajo z delovnega področja organa in se nahajajo v obliki dokumenta, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Informacije javnega značaja so dolžni posredovati javni organi in pravne osebe, ki so vpisane v Register zavezancev za informacije javnega značaja (RZIJZ). V primeru, da nam organ na zahtevo ne odgovori v 20 delovnih dneh ali pa jo zavrne, se lahko obrnemo na informacijsko pooblaščenko. Slednja predstavlja še en samostojen in neodvisen državni organ, pod svojo streho pa združuje dostop do informacij javnega značaja in varstvo osebnih podatkov. Za pomoč pa se vedno lahko obrneš tudi na Center Spregovori!, ki ga od leta 2014 vodi Transparency International Slovenia.

Avtor: admin