Transparency International Slovenia ob zaključku projekta Brez izgovora

Transparency International Slovenia (TI Slovenia) ob zaključku projekta Brez izgovora, ki je potekal pod okriljem mladinske zveze Brez izgovora, in v okviru katerega smo v TI Slovenia podrobneje analizirali zakonodajna postopka v primeru poskusov sprememb tobačne zakonodaje in zakona o igrah na srečo, ponovno opozarjamo na pomen transparentnih in vključujočih zakonodajnih procesov. V zaključnem poročilu predstavljamo omenjeno Analizo transparentnosti postopkov sprejemanja sprememb izbrane zakonodaje s področja javnega zdravja. Ob tej priložnosti poudarjamo, da so spremembe zakonov ob vključevanju deležnikov, ustreznem usklajevanju in strokovnem dialogu dopustne ter razumljive, a bi morali biti pri tem jasno zabeleženi vplivi, ki so spodbudili te spremembe. Tako bi se izognil morebitnim dvomom, kateri interesi so v konkretnem zakonodajnem postopku prevladali. Predpisi bodo kakovostni in obstaja večja verjetnost, da jih bodo naslovniki sprejeli, ko bo zakonodajni proces transparenten in vključujoč. Ocenjujemo, da je to še toliko pomembneje, ko gre za sprejemanje predpisov, ki tvorijo pomembne politike v javnem interesu, kot je področje javnega zdravja mladih.
Do poročila lahko dostopate TUKAJ.

Spletni izziv – #si upaš?

#zdravjebrezizgovora

Spletni izzivi so eni izmed najbolj viralnih spletnih pojavov. Kot požar se lahko razširijo po družbenih omrežjih in kaj hitro vidimo različne mladostnike, znane osebnosti in babice kako se snemajo med zaužitjem žlice cimeta ali ko jim nekdo na glavo zlije vedro ledene vode. Ko pri izzivu sodeluje cel svet nas hitro zamika, da bi se izziva lotili tudi sami. Pa moramo izziv zares tudi sprejeti?

Spletni izzivi so navadno naznanjeni s ključnikom #challenge in zajemajo celo paleto aktivnosti. Od okušanja določene hrane, akrobatskih podvigov, umetniškega ustvarjanja, video igralski izzivi in izvajanja smešnih nalog (npr. koliko grozdov spraviš v usta) do različnih preizkusov poguma, ki so pod določenimi pogoji lahko za nas tudi nevarni. Nekateri izzivi so lahko izredno zabavni, smešni in zanimivi, drugi pa neprijetni, strašni in celo ogrožajoči za naše počutje in zdravje. Pomembno, da znamo med njimi razlikovati.

Varni in prijetni izzivi so na primer tisti, ki jih lahko opravimo z drugimi, ob tem pa se iskreno nasmejimo, zabavamo ali pa kaj novega naučimo. So takšni, da bi jih lahko naredili tudi s svojimi starši in od nas ne zahtevajo, da počnemo stvari, ki jih nočemo. Skozi njih lahko razvijamo tudi veščine (npr. Risarski izzivi, kuharski, tudi bralni izzivi) ali pa pomagamo drugim. 

Nevarni in neprijetni izzivi pa so tisti, ki nas silijo k dejanjem, ki nas ogrožajo, so nevarna za druge ali pa povzročajo v nas neprijetna čustva kot so strah, gnus ali slabša samopodoba. Tovrstni izzivi od nas na primer zahtevajo, da pojemo nekaj, kar ne bi smeli ali pa izvedemo nasilno dejanje nad drugimi ali nad sabo.


Pred izzivom premislimo

Kadar nas zagrabi želja, da bi določen spletni izziv sami izvedli ali pa nas k izzivu pozove druga oseba, je dobro, da pred izvedbo razmislimo, kaj točno izvedba izziva prinaša. Vprašamo se:

Kako se bom ob izzivu počutil?

Če opazimo, da izziv v nas povzroča nelagodje, je dobro tem občutkom prisluhniti in izziva ne izpeljati. Ravno tako se v izvedbo ne silimo, ampak izziv pogumno zavrnemo, kadar do njega čutimo odpor.

Zakaj bi ta izziv rad opravil?

Če se izziva lotimo zgolj zato, da drugim dokažemo, da nekaj zmoremo, to lahko hitro pripelje do situacije, kjer se lotevamo nečesa, kar v resnici nočemo izvesti. Lahko se nam zgodi tudi, da izziv prejmemo v obliki grožnje, torej da moramo izziv izpeljati, drugače se bo zgodilo nekaj hudega. Tovrstna grožnja ni v redu in hitro lahko pride do izsiljevanja. V tem primeru moramo takoj obvestiti odraslo osebo.

Se ga lotevam sam ali z drugimi?

Izzivi so bolj zabavni, kadar se jih lotimo z drugimi, a to ne pomeni, da se moramo prilagoditi pritiskom skupine, v kolikor tega nočemo. 

Kje sem izziv zasledil?

Številni izzivi so neškodljivi in na spletu lahko vidimo veliko poskusov njihove izvedbe. Previdni moramo biti kadar smo izziv zasledili v kakšni zaprti pogovorni skupini (npr. Discord server) ali pa smo bili osebno izzvani s strani določene osebe (še posebej, če to osebo poznamo le preko spleta). 

Če izziv posnamem, kje ga bom objavil?

Cilj spletnih izzivov je načeloma, da se med izvajanjem posnamemo in posnetek potem tudi nekje objavimo. Pri tem moramo razmisliti s kom bomo ta posnetek delili in kaj smo na posnetku počeli. Veliko izzivov nas lahko postavi v nerodne situacije, za katere si ne bi želeli, da za večno ostanejo na spletu. Če nam je pri nastalem posnetku nerodno ali nelagodno, izziva ne objavimo ali pošiljamo določeni osebi.

Se mi ob izvajanju izziva lahko zgodi kaj neprijetnega?

Nekateri izzivi so privlačni ravno zato, ker predstavljajo neko mero tveganosti. A ravno pri teh moramo biti najbolj previdni, saj so posledice lahko resnično nevarne. V kolikor lahko izziv pripelje do nelagodnega izida, potem ta izziv raje preskoči. 

Če ti zgornja vprašanja vzbujajo dvom, potem je čisto v redu, če izziv zavrneš. Lahko se o izzivu predčasno pogovoriš tudi s kakšno odraslo osebo, kateri zaupaš in mogoče ti bo podala tudi kakšen kreativen nasvet, kako lahko svoj izziv narediš še bolj unikaten. Ob tem pa tudi preveriš ali je izziv varen in ne bo prinesel nepričakovanih izidov.

Our ESC experience in No Excuse: beginning

Nice to meet you, No Excuse!

So here we are. In the cozy office in the center of charming Ljubljana. Hard to believe it’s been two months since we began our journey as volunteers from the European Solidarity Corps in No Excuse.

About us

We are Maria and Mykhailo, but as Ukrainians are used to, everyone shortens our names as Maša and Miša. We are a young married couple from Kyiv finding ourselves in this great adventure of life.

Miša: For the last 4 years I have lived in Greece, as I studied at the Faculty of Theology there. I have always been eager to learn something new and I’m considering the ESC volunteering as the first step towards a new life.

Maša: Last year I received a bachelor’s degree in journalism and social communication but I’m not really into it, however communication is my pleasure. In addition, my little passion is photography – I’ve been working as a freelance photographer in Ukraine for a couple of years.

Why are we here?

We have always been obsessed with traveling and have heard a lot about Slovenia and its culture but have never been here. Slovenia has the sea and the mountains – in the spring, you can go skiing in the morning and swim in the sea in the afternoon! You can also travel from Slovenia for a day to another neighboring country and it will take no more than one hour. It’s amazing, isn’t it?

The war that continues in our country was a huge eye-opener that taught us not to wait for a “right” time for anything – just do it now and it will be the best choice. That’s why we started to look for an ESC volunteering offer and the most desirable was to find one in Slovenia.

We are very pleased to be a part of No Excuse especially because we share the values of the organization, and we are really interested in all topics of work they do. So, it’s going to be a wonderful and productive experience!

How is it going?

Our goals for this nine months of volunteering are quite simple but fascinating! Firstly, it’s important to get more competences about sustainable development, especially the third goal of it – good health and wellbeing. Also we are eager to gain experience in the development of skills, methods and tools for working with youth and working in a team. We want to learn new things and skills and keep the knowledge with us for life, improving it.

Actually, our first impressions are positive! We are getting involved in the organization’s work, joining some creative processes, researching the field of sustainable development and improving skills in the communication area. We’ve met a lot of new people with different experiences and a lot of knowledge in topics that we are interested in, so that we are happy to work with them.

In our free time we explore Slovenia – the nature here is jaw-dropping and we are impressed with the hospitality and cheerfulness of Slovenians, therefore we feel at home and fell in love with this country!

Trying to become a little bit Slovenian and really expect the next seven months to be very enjoyable 🙂

 

P.S. Hope to see you somewhere around, as far as until the end of May, we will be a part of local life in Ljubljana!

Maša and Miša 

 

 

SustainMobility adventure

Erasmus+ projects are full of experiences. Read Ceyda’s views on one of the youth exchanges which happened in Alanya, Turkey.

 

This summer I had the chance to be a part of the Project SustainMobility Adventure in Alanya. It was nice to meet and spend time with new people with different ideas and views. People, the Project, and overall experience is worth sharing and in this little article, I’ll be trying to tell how fun and pleasant the project was.

 

No excuse was so welcoming and warm. I had a great time chatting, and working on the stations in the Project together. I think in these kinds of projects, cultural exchange is an important aspect. And I learned so much about Slovenia’s culture, politics, and history. As someone who is a part of a youth association that encourages the active involvement of all young people in our country, I found No Excuse’s mission and the way they advocate for a healthy lifestyle for youth so important. I appreciate No Excuse’s work and was happy to learn more about it during the project. I made new lovely friends. Ema, Viliana, Neja, Leja, Lilia, Ana, Eda, Burçak, and Anamaria were so friendly and I’m so happy that our paths crossed in this exchange. If they are reading this, I’m sending big hugs and thanks for everything!

 

The Project was fun, and not too intense so we had time and energy left to go swimming and explore Alanya. My favorite part was the simulation because it caused a nice debate that was pretty educational. I learned so many things during these debates and simulations. Also, the first session was about cultural exchange. We had the task to do a podcast about how living in a different culture has both pros and cons. While recording the podcast we didn’t force ourselves and wrote dialogues, we just opened a conversation and discussed our experiences. It was a nice opportunity to listen to different views on this topic. So overall the Project went pretty well.

 

I think everyone had such a great time while exploring Alanya. We visited historical places like Alanya Castle and the Archeological museum. Also, we went swimming several times because summer in Alanya is really hot and the only refreshing thing you can do is to go to the beach. Last night we had a cultural night and it was pleasant. 

 

The Project SustainMobility Adventure made my summer even better and I enjoyed every minute of it. I hope that I gave a realistic view of our experience. So grateful that I had the chance to meet with all of the people and attend this lovely exchange.

 

 

 

 

 

ČAS JE!

Prišel je tisti čas v letu, ko v Brez izgovora odpiramo vrata vsem, ki nas želijo bolje spoznati in se pridružiti naši družini. Čas je, da nas bolje spoznaš in ugotoviš, ali smo mi pravi zate in ti pravi_a za nas!

Kdo sploh smo, kaj sploh delamo, zakaj bi lahko bili mi pravi zate?

Brez izgovora je začel svoje delovanje s skupino mladih, ki je imela željo po ustvarjanju družbenih sprememb in trajnostnih rešitev za vse generacije. Naša vizija je ustvariti svet, v katerem vsak posameznik kritično razmišlja, predlaga spremembe in je tudi akter teh sprememb. Že 15 let nudimo prostor, kjer lahko mladi razvijajo svoje potenciale, spoznajo druge mlade, ustvarjajo družino Brez izgovora, se vključujejo v projekte na lokalni ali nacionalni ravni, razvijajo svoje projekte, se udeležujejo mednarodnih projektov in mobilnosti ter so predstavniki drugih mladih v strateških projektih in mednarodnih mrežah. 

Trenutno imamo dva programa, v katera se lahko vključiš. 

Če si star od 14 do 19 let, si dijak v srednji šoli, kjerkoli v Sloveniji, se lahko pridružiš No Excuse Programu Aktivisti – več info in prijava tukaj

Če si star od 19 do 23 let, si študent ali pa tudi ne, kjerkoli v Sloveniji, se pa lahko pridružiš Programu Zagovorniki – več info in prijava tukaj.

Vemo, da se to sliši kar noro in neverjetno, ampak lahko o vsem tem takoj preveriš na naših družbenih omrežjih:

Instagram @noexcuseslo

Tik Tok @noexcuseslo

Facebook No Excuse Slovenia

Youtube No Excuse Slovenia

 

Če potrebuješ več informacij in nas spoznati, se nam lahko pridružiš na informativnih dnevih. Na SPLETNI informativni dan se prijaviš TUKAJ.

  1. 27. 9. 2022 ob 18.00
  2. 11. 10. 2022 ob 18.00
  3. 24. 10. 2022 ob 15.00

 

Za več informacij lahko pišeš na info@noexcuse.si ali manca.kozlovic@noexcuse.si !

Komaj čakamo, da se srečamo s teboj! 

Ekipa Brez izgovora

 

To so podnebne spremembe, ki so nam jih napovedali znanstveniki

Stanje po Evropi in po drugih celinah je alarmantno, vročina ne popušča, požari prežijo na celotno Evropo in Ameriko, v Veliki Britaniji se spopadajo z najvišjimi temperaturami v celotni zgodovini, ledeniki iz dneva v dan izginjajo, … To so bile osrednje novice, ki smo jih brali in poslušali zadnjih nekaj tednov na vseh informativnih programih. Ne samo, da smo jih brali, ampak smo jih tudi občutili, kajti bili smo priča enemu največjih vročinskih valov, kar jih je kdaj bilo na našem planetu. Prav tako je vročinski val zajel našo Slovenijo, kjer se ljudje soočajo s pomanjkanjem vode. Ne le, da je suša zajela površinski sloj tal in vodotoke, temveč je suša zajela tudi podtalnice. Predvsem je suša podzemne vode izrazitejša v goriški, gorenjski, dolenjski ter ljubljanski regiji. V večini teh regij so uvedli določene prepovedi uporabe vode. Najbolj na udaru pa so v slovenski Istri, kjer poročajo, da na izviru Rižane ni več vode, prav tako jo zmanjkuje tudi v podtalnici. Zaradi tega imajo tamkajšnji prebivalci do nadaljnjega omejeno uporabo pitne vode. Pomembno je omeniti tudi požar na Krasu, ki je bil najobsežnejši požar v Sloveniji do sedaj. Za požar na Krasu, ki je trajal več kot dva tedna, lahko z gotovostjo trdimo, da je bil tudi posledica ekstremnih temperatur ter suše. 

Pri vsem tem pa igra pomembno vlogo globalno segrevanje, saj so temperature v povprečju za približno 2 stopinji višje kot v poznem 19. stoletju, pred emisijami ogljikovega dioksida ter drugih zadrževalcev toplote. Lahko rečemo, da so vročinski vali le ena od vrst ekstremnih vremenskih podnebnih sprememb, ki pa postajajo le še pogostejše in vse bolj intenzivnejše. Posledično se vse pogosteje spopadamo z gozdnimi požari in sušami. Vse večji problem nastaja na področju kmetijstva, turizma, industrije in navsezadnje vse to vpliva na zdravje ljudi.  

Kakšne sploh so grožnje in vplivi ekstremne vročine? Ekstremna vročina privede do suše, vroče in suhe razmere pa lahko povzročijo velike požare v naravi. Zgradbe, ceste in infrastruktura absorbirajo toploto, kar vodi do temperatur, ki so lahko  v mestnih območjih za stopinjo ali več višje kot na obrobnih območjih – pojav, znan kot učinek mestnega toplotnega otoka. Naraščajoče temperature po vseh kontinentih ogrožajo ljudi, ekosisteme in gospodarstvo.

Ekstremna vročina je tudi eden glavnih vzrokov smrti zaradi vremena po vsem svetu, predvsem v Združenih državah Amerike. Toplotni stres se pri ljudeh pojavi, ko se telo ne more učinkovito ohladiti. Običajno se lahko telo ohladi s potenjem, toda ko je vlažnost visoka, znoj ne izhlapi tako hitro, kar lahko povzroči vročinski udar. Visoka vlažnost in povišane nočne temperature so verjetno ključne sestavine pri povzročanju bolezni in umrljivosti zaradi vročine. Posebej občutljivi na toplotni stres so otroci, starejše osebe, osebe s kroničnimi zdravstvenimi težavami ter delavci, ki delajo na prostem. Vroči dnevi so povezani tudi s povečanjem obolenj, povezanih z vročino, vključno s srčno-žilnimi in respiratornimi zapleti ter boleznimi ledvic.

Pri ekstremnih temperaturah je prizadeta tudi kakovost zraka. Vroči in sončni dnevi lahko povečajo proizvodnjo prizemnega ozona, škodljivega onesnaževalca in glavne sestavine smoga, ki lahko poškoduje dihala in je še posebej škodljiv za bolnike z astmo. Poleg tega večja uporaba klimatskih naprav zahteva več električne energije, ki lahko glede na vir sprošča druge vrste onesnaževanja, vključno s trdnimi delci, ki vplivajo tudi na kakovost zraka. Povečanje ozona in trdnih delcev lahko predstavlja resno tveganje za ljudi, zlasti za iste ranljive skupine, na katere neposredno vpliva zgoraj omenjena vročina.

Visoke temperature so lahko škodljive tudi za kmetijstvo. Visoke dnevne temperature negativno vplivajo na rast rastlin. Vročinski valovi prav tako povečujejo možnosti, da živina doživi vročinski stres, zlasti ko nočne temperature ostanejo visoke in se živali ne morejo ohladiti.

Prav tako je pomembno omeniti, da lahko med vročinskim valom pride do morebitnih izpadov električne energije, kajti višje poletne temperature povečajo povpraševanje po električni energiji za hlajenje, s tem pa zmanjšajo sposobnost prenosnih vodov za prenos električne energije. 

Kako lahko mi zgradimo odpornost na ekstremno vročino?

  • Prepoznavanje ranljivih skupin prebivalstva in ustvarjanje načrtov pripravljenosti na vročino z mislijo na vse stanovalce, ki lahko vključujejo korake, kot je odpiranje hladilnih centrov v obdobjih ekstremne vročine in sprejetje standardov toplotnega stresa na delovnem mestu.
  • Namestitev hladnih in zelenih streh ter hladnih pločnikov za  zmanjšanje učinka mestnega toplotnega otoka.
  • Sajenje dreves za zagotavljanje sence in hlajenje zraka z evapotranspiracijo.
  • Prizadevanje za energetsko učinkovitost za zmanjšanje povpraševanja po električnem omrežju, zlasti med vročinskimi valovi.

Ključni faktor v teh vročih dneh pa je seveda VODA. Kot vemo, je voda najpomembnejša v našem življenju, brez nje bi človeštvo izumrlo. Ampak zaradi dolgotrajnih vročinskih valov in posledično velike suše lahko pride do pomanjkanja pitne vode. V Sloveniji smo do zdaj lahko bili brezskrbni glede vode, vedno smo jo imeli dovolj, ko si odprl pipo, je pritekla čista pitna voda. Ampak te dragocenosti se nismo in se še zdaj ne zavedamo, saj kot pravi kitajski pregovor: »vrednosti vode ne poznamo, dokler se vodnjak ne posuši.«

Na žalost smo prišli do te skrajnosti, ko tudi mi trepetamo za nekaj kapljic dežja, ki bo napolnil suhe vodnjake. Z največjimi problemi se soočajo v Slovenski Istri, kjer se pozivi k varčni porabi vode vrstijo drug za drugim. Na izviru Rižane ni več vode, tako da za pripravo pitne vode črpajo podtalnico. Zaradi poletne turistične sezone in s tem večje porabe pitne vode ter zanemarljive količine padavin je prišlo do tega, da vode na izviru Rižane več ni. Vodo od takrat naprej črpajo iz podtalnice in še tam jo zmanjkuje. Zato so iz Rižanskega vodovoda Koper sporočili, da do nadaljnjega veljajo določeni ukrepi za preprečevanje prekomerne porabe vode, in sicer so izklopljeni zalivalni sistemi na javnih zelenicah, zaprti tuši na vseh plažah, izklopljene fontane in vodni motivi na javnih površinah. Prepovedano je pranje avtomobilov, izjema pa so avtopralnice, ki za pranje uporabljajo reciklirano vodo. Komunalna podjetja bodo še naprej drevesa in cvetlične grede zalivala samo iz možnih vodnih zajetij in drugih vodnih virov.

Da bi izvedeli kaj več o tem, smo za intervju zaprosili direktorja Rižanskega vodovoda Koper, Martina Preglja:

Velika suša še kar naprej pesti Slovensko Istro, dežja pa je samo za vzorec. Kakšno je trenutno stanje na Rižanskem vodovodu? Kako se spopadate s tem problemom?

Letošnje sušno obdobje se je začelo veliko prej kot v povprečnih minulih poletjih, zato so tudi  težave z zagotavljanjem zanesljive vodooskrbe na področju slovenske Istre nastopile precej prej kot običajno. Kakšni so trendi in kaj nas čaka, če ne bo padavin, smo začeli zaznavati že sredi maja, saj pravih padavin ni bilo od novembra lani, prav tako so v celoti izpadle spomladanske – aprilske padavine. Zato smo že sredi junija začeli opozarjati na pričakovano pomanjkanje vode in pozivali vse naše uporabnike, tako v gospodinjstvih kot v gospodarstvu, k varčevanju in iskanju alternativnih virov za ne nujno uporabo pitne vode. Proti koncu junija smo te pozive stopnjevali, ko pa je bilo očitno, da se krizno stanje le še nadaljuje in slabša, je skupščina RVK sprejela tudi prve ukrepe in prepovedi uporabe pitne vode za nenujne namene. Kmalu so jim sledili še dodatni ukrepi z razširitvijo prepovedi na vso posebno rabo vode.

Kakšne so posledice pomanjkanja vode iz Rižanskega vodovoda?

Posledice so vsesplošne. Predvsem so prizadeti naše občanke in občani in tudi njihovi gostje, ki morajo skrbno in odgovorno ravnati z vsako kapljico vode, v kuhinji, kopalnici, povsod, ob vsakem kontaktu s pitno vodo. Posledice se čutijo tudi v gospodarstvu, ponudniki turističnih kapacitet so prisiljeni opozarjati svoje goste na nujnost varčevanja z vodo, kar je zagotovo v nasprotju z željo, da turistom zagotovimo maksimalni komfort. Prizadeti so kmetje, ki so svoje pridelke zalivali s pitno vodo iz Rižanskega vodovoda in si niso pravočasno zagotovili ustreznega nadomestila. Nenazadnje se bo ta kriza močno odrazila tudi na poslovanju Rižanskega vodovoda Koper, saj nam bodo prihodki iz prodaje vode občutno upadli zaradi zmanjšane porabe pitne vode. Vendar, kot smo večkrat poudarili, naša prioriteta je bila in bo tudi v bodoče, da občankam in občanom zagotovimo pitno vodo vsaj v minimalno potrebnih količinah in se na vsak način skušamo izogniti redukcijam, ki bi poleg ostalega imele lahko predvsem zdravstvene posledice, pri ljudeh, ki bi zaužili iz 35-letne navade vodo, ki ne bi bila več pitna.

Kakšni so odzivi domačinov? Kaj se zgodi, če se domačini ne ravnajo povsem po navodilih?

Večina ljudi se zaveda, v kakšnih okoliščinah smo vsi, ne samo Rižanski vodovod Koper, saj se pomanjkanje vode vidi na vsakem koraku, ob pogledu na naravo in okolje, v katerem smo. Zato tudi čutijo potrebo po solidarnosti in odgovornem ravnanju s pitno vodo in primerno temu so se in se obnašajo tudi v tej krizi. Tudi nekatera velika podjetja, ki so hkrati tudi veliki porabniki vode, so se v času najhujše krize odločila za prilagoditev proizvodnje, obratovanja in tudi kolektivnih dopustov. Vedno pa se najdejo tudi posamezniki, ki lastno udobje postavijo pred skupne interese in jim je malo mar za potrebe drugih. Za tiste, ki ne upoštevajo prepovedi in omejitev, je pristojen medobčinski inšpektorat, ki se odziva na morebitne prijave kršitev. Niso redki primeri, da se tudi občani obračajo na nas in prijavljajo kršitve, ki jih mi potem usmerimo naprej v obravnavo. Je pa naša prioriteta v vsakem trenutku predvsem zanesljivo zagotavljanje pitne vode do zadnje kaplje.

Ali lahko požari, kot je bil ta na Krasu, še otežujejo situacijo s pomanjkanjem vode (seveda, če bi se ta približal Rižanskemu vodovodu)?

Vsekakor. Zavedati se moramo, da bi se za gašenje vsakega morebitnega požara, ki bi se zgodil na področju od Rodika proti obalnim občinam ali na njihovem področju, uporabila voda, ki bi bila tako ali drugače namenjena za oskrbo tega področja. Posledično tak požar pomeni za vodovod neplaniranega in zelo hitro zelo velikega porabnika, ki lahko ključno vpliva na zanesljivost vodooskrbe, še posebej v teh časih, ko vode ni dovolj. Zadnji požar pri Socerbu je to pokazal zelo nazorno, ko je dodatno obremenil kritično stanje vodooskrbe Slovenske Istre. Nekaj cistern, ki jih je angažirala Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki so v preteklih dneh prevažale vodo iz reke Unice na vodarno v Cepkih in nam s tem zagotavljale dodatne količine vode, je bilo ob izbruhu požara  pri Socerbu potrebno preusmeriti na gašenje požara, prav tako so se gasilci priklapljali tudi na omrežje preko hidrantov. K sreči se je na drugi strani hkrati pojačalo prevoze vode iz reke Unice in se je naša enačba še enkrat več skozi šivankino uho izšla. Pri požaru na Krasu pa je bila neposredno ogroženo črpališče Klariči in vodarna v Selih, kar bi lahko popolnoma ohromilo vodooskrbo kraških občin s strani Kraškega vodovoda Sežana in nam odvzelo ključne količine ter s tem posledično bi padla tudi vodooskrba Slovenske Istre. Na srečo in po veliki zaslugi hitrega in odločnega ukrepanja gasilcev, vojske, predvsem pa civilne zaščite se ta najhujši scenarij za las ni zgodil.

Če bo suša še vztrajala in bo vode vedno manj, ali imate v mislih že kakšno začasno rešitev?

Po obisku Ministra za okolje in prostor, ki se je v Slovenski Istri osebno seznanil s tem, kako huda je suša, je Vlada republike Slovenije sprejela sklep o zagotavljanju dodatnih količin vode, ki jih s cisternami slovenske vojske in gasilcev ter s pomočjo zasebnikov dovažajo v vodarno v Cepkih iz reke Unice. Dodatne dnevne količine vode, ki jih dobimo v cisternah, je možno do neke mere še povečati, kar nam trenutno tudi uspeva, glede na to, da izdatnost vseh drugih virov na drugi strani občutno pada. Če ne bo izdatne pomoči iz zraka v kratkem in se bo nadaljevalo to tako hudo sušno obdobje, se z veliko gotovostjo ne bomo mogli izogniti redukcijam, ker drugih nujnih interventnih rešitev ni več na razpolago in smo zato vsa naša gospodinjstva in vse naše uporabnike že preventivno pripravili s pomočjo zloženk – brošur, ki so jih prejeli na svoje naslove, kako ravnati v primeru redukcij in kako ravnati z vodo, ki bo po njih pritekla iz pip in ne bo pitna ter jo bo za prehrambene namene potrebno prekuhavati.

Ali imate v mislih že kakšno dolgoročno rešitev za v bodoče, ker kot vemo, se bodo take razmere v prihodnjih letih le še stopnjevale?

S problemom zagotavljanja dodatnega vodnega vira za slovensko Istro so se ukvarjali številni v preteklih desetletjih. Bili so različni projekti, niti en ni bil realiziran. Letošnja suša in vse bolj očitne klimatske spremembe so pokazale kako velik je ta problem za obalne občine, za turizem in za celotno državo in da gre za nacionalni problem, ki ne sme imeti političnega predznaka in ga je potrebno prioritetno rešiti. Zato smo na zadnjem sestanku s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor določili kratkoročne, nujne, interventne ukrepe za reševanje letošnjega poletja, srednjeročne, s katerimi bomo preprečili ponovitev letošnjega scenarija v naslednjih dveh do treh letih, in dolgoročne, ki bodo zagotovili trajno zanesljivo vodooskrbo tega področja. Pri slednjih gre predvsem za zagotovitev dodatnega zadostnega vodnega vira surove vode. Potrebno se je zavedati, da je reševanje tako velikih infrastrukturnih projektov, kot je vodooskrba Slovenske Istre, v državni domeni in da tega sami ne moremo narediti.

 Ali že s kom sodelujete pri reševanju tega problema?

Pri reševanju letošnje krize nam pomaga Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je izvajalec projekta zagotavljanja dodatnih količin vode s prevozi iz reke Unice. V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor pa bomo izvedli srednjeročne in dolgoročne rešitve. Še vedno je aktualno zagotavljane vode in vodnega zajetja Padež, hkrati pa se predvidevajo še druge paralelne rešitve, saj smo prepričani, da je končna rešitev vsota vseh do sedaj znanih rešitev in ker preprosto ne smemo več staviti samo na en projekt, ki se lahko zaradi različnih razlogov in interesov izkaže za neuresničljivega ali v nekem trenutku nezanesljivega. 

 

Vir:

SZJ: Onesnaženost zraka zaradi prometa visoka, merilnih mest pa premalo

V Focusu ter Inštitutu za zdravje in okolje so na štirih “problematičnih” lokacijah nadaljevali meritve koncentracij dušikovega dioksida (NO2) v okviru kampanje Pozor: Tukaj je dihanje nevarno!, ki so bile opravljene na 156 lokacijah v februarju 2021. Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah s precej natančnimi difuzivnimi vzorčevalniki (5 % odstopanja) vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil. Meritve so vedno potekale od 1. do 22. dne v mesecu (torej 3 tedne vsakega meseca). Meritve so bile izvedene na lokacijah: Drenikova pri GIB-u, Šmartinska cesta pred podvozom pri Ortobaru, pred križiščem Bleiweisova-Tržaška ter blizu uradne merilne postaje na Vošnjakovi ulici (pločnik ob Tivolski cesti).

Graf 1: Celoletne meritve koncentracij NO2 (µg/m3) na 4 izbranih lokacijah v Ljubljani, april 2021–marec 2022

V več kot polovici primerov so bile izmerjene vrednosti višje od zakonsko določene letne mejne koncentracije (40 µg/m3). Vse izmerjene vrednosti presegajo priporočeno zgornjo mejo Svetovne zdravstvene organizacije – 10 µg/m3, ki je že zdravju škodljiva. Na vseh štirih lokacijah so bile vrednosti večinoma višje od vrednosti na uradni merilni postaji na Vošnjakovi.

Lokacija z najvišjimi vrednostmi koncentracij NO2 ostaja lokacija na Šmartinski cesti (pri Ortobaru). Koncentracije so bile na vseh lokacijah nekoliko nižje spomladi in poleti (na Šmartinski je bila visoka tudi julijska vrednost) ter nekoliko višje septembra in pozimi, kar je skladno z vplivi vremena. Izraziti višek na vseh lokacijah je bilo zaznati v septembru 2021, nižek pa oktobra ter novembra. Glede na fizikalne značilnosti NO2, lokalno učinkovanje onesnaževala in vremenske značilnosti v času meritev vremenske razmere niso bile poglaviten dejavnik višjih koncentracij onesnaževala, ampak je bil verjetno pomembnejši dejavnik onesnaženja vpliv količine prometa ob različnih protikoronskih ukrepih.

Kako morajo ukrepati mesta, države?

Rezultati meritev (tudi v drugih državah) kažejo, da uradne merilne postaje niso nameščene na mestih, kjer je onesnaženost zraka najslabša. Zato je treba pregledati in razširiti mrežo merilnih mest. Prenovljena evropska Direktiva o kakovosti zunanjega zraka bi morala od držav in mest zahtevati bolj razširjeno mrežo merilnih postaj in hkrati vključiti meritve z zelo natančnim difuzivnimi vzorčevalniki, ki so majhen strošek, a dobra dopolnitev merilnih postaj.

Kakšni bi morali biti ukrepi na področju prometa? 

Mesta morajo zmanjšati motorno prometno aktivnost. Neodvisna raziskovalna skupina CE Delft je v študiji “Air pollution and transport policies at city level” analizirala učinkovitost ukrepov. Ukrepi so razvrščeni po številnih kriterijih od ekonomskih vidikov implementacije in koristi izvajanja ukrepov do primernosti mest za določeno implementacijo posameznega ukrepa.

Meritve komentirata predstavnika obeh partnerskih organizacij:

Marjeta Benčina, Focus: “Na podlagi merilne kampanje smo javnosti predstavili, kako problematična je kakovost zraka skozi leto na lokacijah, kjer ni uradnih meritev. Zato menimo, da je pomembno razširiti mrežo merilnih mest, kar se da narediti na relativno stroškovno učinkovit način. Slednje smo pokazali tudi pri naših meritvah. Samo z doslednim spremljanjem onesnaženosti lahko učinkoviteje izvajamo politike za boljšo kakovost zraka, hkrati pa bolj zaščitimo ranljivejše skupine prebivalstva.”

Tomaž Gorenc, IZO: “Hkrati mineva eno leto od objave novih in posodobljenih smernic za kakovost zraka, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija objavila na podlagi obsežne analize epidemioloških dokazov o učinkovanju določenih onesnaževal na zdravje in dobro počutje. Ključno je, da na ravni vseh držav EU čim prej posodobimo zakonodajo tako, da bo v skladu z omenjenimi smernicami, hkrati pa začnemo še dosledneje izvajati ukrepe, ki pripomorejo k boljši kakovosti zraka ter posledično boljšemu zdravju prebivalcev. Živimo v času energetske krize, v kateri se vedno bolj zavedamo pomena decentraliziranih in brezogljičnih virov energije.

Povezave:

OBJAVLJAMO NOV RAZPIS ZA IZVAJALCE PREVENTIVNIH PROGRAMOV BREZ IZGOVORA

V ekipi mladinske zveze Brez izgovora iščemo nove okrepitve – študente za izvajanje strokovnih preventivnih delavnic na osnovnih in srednjih šolah predvsem v Ljubljani in v Kopru ter tudi po drugih krajih po Sloveniji. 

Gre za izvajanje preventivnih in izobraževalnih programov na osnovnih in srednjih šolah, poudarek tematike pa je na duševnem zdravju, razvoju socialnih spretnosti in preprečevanju zasvojenosti. Preko interaktivnih delavnic mlade opremimo s potrebnimi veščinami, s pomočjo katerih se bodo znali soočati z različnimi življenjskimi preizkušnjami, se upreti vrstniškemu pritisku ter nasploh sprejemati zdrave odločitve.  

Izvajamo delavnice na različne teme, kot so: 

  • preprečevanje problematičnega igranja na srečo med najstniki, izvajajo pa se predvsem med učenci zadnje triade osnovne šole in med dijaki (fanti) 1. in 2. letnikov srednjih šol
  • preprečevanje motenj hranjenja in negativne samopodobe med učenci zadnje triade osnovne šole in dijakinjami 1. in 2. letnikov srednjih šol
  • učenje socialnih veščin (komunikacija, uravnavanje čustev, samopodoba ipd.) in preprečevanje različnih zasvojenosti (tobak, alkohol, konoplja ipd.) med učenci zadnje triade osnovne šole
  • preprečevanje medvrstniškega nasilja in reševanje konfliktov med učenci zadnje triade osnovne šole
  • preprečevanje zasvojenosti s spletom med učenci zadnje triade osnovne šole

Če te veseli delo z mladimi, imaš izkušnje z izvajanjem delavnic in nekaj znanja s kakšnega od navedenih področij ter čutiš naše poslanstvo promocije trajnostnega razvoja in zdravega življenjskega sloga, te vabimo, da se nam pridružiš! 

Delavnice potekajo občasno, med tednom v dopoldanskem času (v času pouka). Največ delavnic se izvaja v Ljubljani in okolici, iščemo pa tudi izvajalce na Obali in po drugih krajih v Sloveniji. 

Izvajanje delavnic načeloma poteka v razredih v živo, vendar pa se lahko delo preseli na splet (izvedba s pomočjo platform Zoom ter MSTeams) v primeru poslabšanja trenutne situacije oz. če šole ne dovolijo vstopa zunanjim izvajalcem. Za vstop v šole morajo izvajalci izpolnjevati aktualne PCT ukrepe.

Za izvajanje delavnic je predvideno plačilo 6 € neto/h (v primeru več izvedenih ur v enem kosu ali online delavnic) oz. 7 € neto/h (v primeru izvedbe le ene šolske ure), v to pa je vključena ena učna ura oz. 45 minut delavnice in 15 minut priprave. Postavka se zviša na vsako polno leto opravljanja dela. Plačilo za opravljeno delo se študentu izplača preko študentske napotnice.  

Prijave zbiramo do nedelje, 18. 9. 2022, preko obrazca, ki je dostopen tukaj. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na karin.krizman@noexcuse.si. 

Po zaključku prijav vas bomo do torka, 20. 9. 2022, obvestili, če ste bili izbrani za bodoče izvajalce. V tem primeru vas bomo povabili na usposabljanje za izvajalce, ki bo v soboto, 24. 9. 2022 (v živo v prostorih mladinske zveze Brez izgovora v Ljubljani). Usposabljanje je za bodoče izvajalce obvezno – brez udeležbe na usposabljanju delavnic ne boste mogli izvajati, zato si že vnaprej rezervirajte termin. Usposabljaje bo celodnevno. 

O nas in naših aktivnostih si lahko več preberete tudi na naši spletni strani ali na našem FB profilu, za dodatna vprašanja pa smo vedno na voljo. 

Lep pozdrav, 

ekipa Brez izgovora

KAKŠNA JE VLOGA NEVLADNIH ORGANIZACIJ PRI OBLIKOVANJU ALKOHOLNIH POLITIK?

  • Vloga nevladnih organizacij (naprej NVO) je ključna pri spremembi zakonodaje v javnozdravstvenem sektorju.
  • Kakšna je vloga NVO v Sloveniji pri alkoholni politiki?

Ni neobičajno, da nevladne organizacije (naprej NVO) opravljajo zagovorništvo ter se vključujejo v ustvarjanje ter sprejemanje nove zakonodaje. Tovrstne prakse so pogoste v Sloveniji ter drugod po svetu. Strokovna podkovanost, tesna povezava z lokalno skupnostjo ter sodelovanje z mednarodnimi institucijami so vse razlogi, zakaj je vključevanje NVO v procese oblikovanja politik še kako dobrodošlo. Isto velja tudi za oblikovanje politik na področju alkohola. Kakšna je torej vloga NVO pri alkoholni zakonodaji?

NVO so v današnjih demokratičnih družbah postale ključen in nepogrešljiv sestavni člen. Osvetlijo tiste dele družbe, ki so pogosto spregledane. Opozarjajo na etiko zakonodaje in njene implementacije. Primer tega je alkoholni semafor, katerega smo skupaj z ostalimi organizacijami pripravili v času predvolilnih kampanj. Oblikovanje alkoholnih politik ni zgolj pripravljanje zakonodaje, temveč tudi analiza realnega stanja in opozarjanje na pomanjkljivosti zakonodaje. 

Ena izmed tovrstnih pomanjkljivosti, ki smo jo izpostavili v alkoholnem semaforju, so tudi sponzoriranja NVO iz strani alkoholne industrije. Ker NVO delujejo tudi kot zagovorniki in sooblikovalci politik, so lahko sponzoriranja velika težava. NVO so lahko v tem primeru znajdejo v položaju, kjer zagovarjajo večjo industrijo, namesto dejanskih objektivnih argumentov ter znanosti. O takšnih primerih smo pisali tukaj, kjer se nekatere organizacija lahko povezujejo z alkoholno industrijo, tudi na zelo netransparenten način. 

NVO lahko v procesu alkoholnih politik sodelujejo predvsem preko zagovorništva ali uporabe legalnih sredstev. V Sloveniji smo leta 2009 sprejeli Resolucijo o normativni dejavnosti, ki nalaga najmanj 30-dnevno javno razpravo o vsakem novem predpisu. V to se pogosto vključuje ravno NVO. Toda mnogokrat se zgodi, da predlogi nimajo vključene javne razprave ali pa ima ta prekratek rok. CNVOS tovrstne kršitve spremlja, v mesecu juliju je 75 % izmed vseh predpisov kršilo resolucijo. Prav tako pa CNVOS vodi postopke imenovanja NVO predstavnikov v različna delovna in posvetovalna telesa. 

Vendar pa je delo NVO najmočnejši takrat, ko se povezuje še s preostalimi organizacijami izven svoje države. Alkohol vse več deluje na globalni ravni, zato morajo NVO-ji delovati tudi na mednarodni ravni, kajti s tem lažje naslavljamo vprašanje svetovnega javnega zdravja.

O SPONZORIRANJU IZ STRANI ALKOHOLNE INDUSTRIJE

  • Kakšno je stanje sponzoriranja dogodkov ter društev iz strani alkoholne industrije v Sloveniji?
  • Zakaj se to dogaja in nadaljuje?

Leta 2015 je raziskava britanskega Inštituta za alkoholne študije ter avstralska univerza Monash pokazala, da je ogromno število ljudi izpostavljeno oglaševanju alkoholnih pijač preko sponzorstev s strani alkoholne industrije. Občinstvo Formule 1, kar zaobjema 500 milijonov ljudi po vsem svetu, je v dveh urah prenosa dogodka oglaševanju alkoholnih pijač izpostavljeno v povprečju vsakih pet sekund. Vemo, da tovrstna praksa lahko spodbuja prekomerno pitje alkoholnih pijač, predvsem med mladimi. A kljub temu se sponzorstva za dogodke in delovanje organizacij nadaljuje.

Alkoholni industriji so sponzorstva v interesu, saj si s tem zagotovijo nove kupce. Profesor David H. Jernigan z bostonske univerze pove, da posebno tveganje za dolgoletno in nevarno pitje alkohola obstaja predvsem med mladimi, ki so nesorazmerno izpostavljeni oglaševanju. To se z lahkoto prepozna tudi v Sloveniji. Eden izmed glavnih sponzorjev letošnje Škisove tržnice je bila pivovarna Union, Heineken pa sponzorira Ritem mladosti. Oba dogodka sta namenjena mladim, ki lahko zaradi tovrstne izpostavljenosti alkoholu trpijo velike posledice na dolgi rok.

Raziskave pa so pokazale tudi, da se alkoholne industrije preko sponzorstev povezujejo z organizacijami, ki jim lahko dvignejo ugled ter preko katerih lahko nadzorujejo ali lobirajo. Gre torej za strateško odločitev. Kar nekaj nevladnih organizacij za prometno varnost v Evropi in drugod sodeluje z alkoholno industrijo, velikokrat s pomanjkljivo transparentnostjo. S tem se alkoholna industrija aktivno vključuje v razpravo o dostopnosti alkohola, ki je eden izmed ključnih dejavnikov nesreč na cesti. Sponzorstva pogosto niso zgolj spodbuda dogodku in organizaciji, temveč so tudi strateška odločitev alkoholne industrije, ki si želi še naprej zagotavljati visoko-leteče dobičke.

Alkoholni industriji pa na žalost še kar naprej uspeva. V Sloveniji ne obstajajo nobene omejitve za sponzoriranje dogodkov za mlade s strani alkoholne industrije, isto velja za športne dogodke. S tem pa še naprej v nevarnost spravljamo običajno mlajšo populacijo družbe.