“Odločeni! Opuščamo kajenje”

 

Ljubljana, 28. maj 2021

Vsako leto 31. maja obeležujemo Svetovni dan brez tobaka, ki je letos posvečen opuščanju kajenja in poteka pod geslom »Odločeni! Opuščamo kajenje«. Podatki kažejo, da se razširjenost kajenja v Sloveniji zmanjšuje, vse, ki kadijo, pa spodbujamo k opustitvi kajenja. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju, v času covid–19 pa predstavlja še dodatne koristi za zdravje. Kadilci so verjetno bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom in imajo zvišano tveganje za težji potek covid-19. Mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo sami, brez pomoči. Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenja, svetujemo, da se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji na voljo brezplačno.

Razširjenost kajenja v Sloveniji se zmanjšuje

Slovenija se je v zadnjih letih na področju nadzora nad tobakom pridružila najnaprednejšim državam v svetu.

 

Z ukrepi, ki smo jih sprejeli v zadnjih štirih letih, smo okrepili nadzor nad tobakom tako na področju prepovedi oglaševanja kot ozaveščanja ljudi s slikovno besedilnimi zdravstvenimi opozorili. Prepoved značilnih arom, enaka obravnava povezanih izdelkov, kot so elektronske cigarete ter prepoved kajenja v avtomobilih v prisotnosti otrok, so namenjeni predvsem preprečevanju začetka kajenja. Nezakonito trgovino s tobačnimi izdelki pa smo omejili s sistemom sledljivosti tobačnih izdelkov in varnostnimi elementi. »Strožje kaznovanje kršiteljev in šestmesečna prepoved prodaje tobačnih izdelkov zaradi kršitev zakonodaje je prispevala k boljšemu nadzoru nad prodajo teh izdelkov mladoletnim. Z uvedbo enotne sivo-rjave embalaže za cigarete in tobak za zvijanje, smo se pridružili najnaprednejšim državam v svetu. Uporabnike smo zaščitili pred zavajajočim vplivom trženja in oglaševanja na izdelku samem«, je povedal minister za zdravje Janez Poklukar.

Poleg zakonskih pa so na področju nadzora nad tobakom pomembni tudi drugi ukrepi. Ministrstvo za zdravje redno sofinancira programe, ki so namenjeni različnim ranljivim skupinam prebivalstva za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja in jih izvajajo nevladne organizacije v sodelovanju s strokovnimi institucijami. Potrebna sredstva namenjamo za delovanje brezplačne telefonske številke za pomoč pri opuščanju kajenja – 080 2777. Skupaj s policijo in nevladnimi organizacijami izvajamo nacionalne kampanje za ozaveščanje o škodljivosti kajenja v avtomobilih in drugih zaprtih prostorih v prisotnosti otrok.  Vsi do sedaj uvedeni ukrepi so prispevali k temu, da se je zmanjšala razširjenost uporabe tobačnih izdelkov tako med odraslimi, kot med mladostniki.  »Kljub dobrim rezultatom pa ne smemo odnehati. Za sprejem na Vladi RS bo v kratkem pripravljena nova Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka 2021-2030. Predlog strategije vključuje širok nabor ukrepov in aktivnosti za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja, ki se bodo izvajali tako na nacionalni kot lokalni ravni in bo zajemala tudi ukrepe za omejevanje uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov«, je povedal minister za zdravje Janez Poklukar.

 

»Države članice Svetovne zdravstvene organizacije so svetovni dan brez tobaka začele obeleževati leta 1987 z namenom, da bi svet opozorile na tobačno epidemijo. Raba tobaka močno obremenjuje zdravje, škodi okolju in družbi povzroča ogromno gospodarsko škodo. WHO zato poziva vse vlade, naj svojim državljanom zagotovijo dostop do kratkih nasvetov, brezplačnih linij, mobilnih in digitalnih storitev za opustitev kajenja, nadomestnih nikotinskih terapij in drugih orodij, ki ljudem pomagajo pri opuščanju kajenja. V vseh državah je treba okrepiti politike in zmogljivosti za opustitev rabe tobaka. Svetovna kampanja dneva brez tobaka v letu 2021 “Odločeni! Opuščamo kajenje.” bo potekala vse leto in bo pomagala ustvariti bolj zdrava okolja, ki spodbujajo opuščanje kajenja z učinkovitimi politikami ter s širitvijo dostopa do storitev, z ozaveščanjem o taktiki tobačne industrije in z opolnomočenjem uporabnikov za uspešno spopadanje z opuščanjem rabe tobaka. Vesela sem, da se je kampanji pridružila tudi Slovenija, » je dejala dr. Aiga Rurane, predstavnica in vodja urada SZO v Sloveniji.

Ukrepi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, sprejetega leta 2017, učinkujejo – odstotek kadilcev tobačnih izdelkov se je med odraslimi prebivalci Slovenije prvič po dolgem času znižal po sprejetju trenutno veljavnega zakona.

S kajenjem se ljudje najpogosteje srečajo v adolescenci, zasvojenost z nikotinom se pri mladostnikih razvije hitro in tako posameznik postane doživljenjski uporabnik tobačnih izdelkov. Zelo spodbudno je, da v Sloveniji že dlje časa beležimo zmanjševanje kajenja med mladostniki. Med odraslimi pa že daljše obdobje nismo zabeležili sprememb v odstotku kadilcev. Zato me izredno veseli, da ukrepi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, sprejetega leta 2017, pričakovano učinkujejo. Odstotek kadilcev med odraslim prebivalstvom, tako med moškimi in ženskami, se je končno po dolgih letih, prvič znižal. To nas navdaja s potrditvijo, da delamo prave korake v smeri zmanjševanja porabe tobačnih izdelkov«, je izpostavil direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek.

 

Z nadaljnjo okrepitvijo že celovitega programa zakonodajnih ukrepov na tem področju, podpornimi programi za osebe, ki želijo opustiti kajenje, in ozaveščanjem bomo dolgoročno zmanjšali pritisk na zdravstveni sistem, omejili aktivnosti tobačne industrije in prispevali k izboljšanju javnega zdravja na splošno. »Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka, ki je trenutno v obravnavi, predlaga nadaljnje učinkovite ukrepe in programe, in prepričan sem, da bomo Slovenijo popeljali po poti brez tobaka, kot si želimo, do leta 2040«, je še poudaril direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek.

 

»Zvišujejo pa se odstotki uporabnikov novejših in netradicionalnih tobačnih in povezanih izdelkov, izraziteje med mladostniki kot med odraslimi. Med 15-letniki beležimo višanje odstotkov uporabnikov elektronskih cigaret, vodnih pip in brezdimnih tobačnih izdelkov, med odraslimi pa višanje odstotka uporabnikov elektronskih cigaret. Med mladostniki so odstotki uporabnikov teh izdelkov višji kot med odraslimi. Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki in mladimi odraslimi še posebej tvegana zaradi razvoja zasvojenosti z nikotinom, škodljivih učinkov na intenziven razvoj možganov v tem starostnem obdobju in večjega tveganja za začetek kajenja tobačnih izdelkov«, je povedala Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Prej ko posameznik preneha s kajenjem in uporabo drugih tobačnih izdelkov, večje so koristi za njegovo zdravje. Največje koristi za zdravje pa posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti.

Kajenje je dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, raka pljuč in številnih drugih rakov. Povečuje smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja ter dihal, okužb, sladkorne bolezni in številnih drugih bolezni. Pri bolnikih, ki imajo kronične bolezni povezane s kajenjem, opustitev kajenja zmanjša tveganje za nadaljnje zaplete in podaljša pričakovano življenjsko dobo. »Kajenje tobaka je vodilni vzrok hude pljučne bolezni, kronične obstruktivne pljučne bolezni, in pospešuje napredovanje bolezni. Opustitev kajenja upočasnjuje napredovanje bolezni, zmanjšuje stopnje poslabšanja, povečuje učinkovitost zdravljenja in izboljša kakovost življenja kadilcev, ki imajo kronično obstruktivno pljučno bolezen. Še vedno pa velik del bolnikov s kronično obstruktivno boleznijo pljuč kadi, zato je iskanje učinkovitih intervencij za opustitev kajenja bistvena naloga zdravstvenih delavcev. Opustitev kajenja je eden od najpomembnejših načinov za izboljšanje prognoze bolnikov s kronično pljučno boleznijo. Zdravniki, ki zdravijo bolnike z obolenji dihal, imajo pomembno vlogo v motivaciji bolnikov, da opustijo kajenje«, pravi doc. dr. Mihaela Zidarn z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. »Za uspešno odvajanje od kajenja je ključna kombinacija vedenjske terapije, farmakološkega zdravljenja in terapevtskega pristopa. Na uspeh vplivajo tudi: motivacija, stopnja nikotinske odvisnosti, starost in drugi osebni dejavniki bolnika. Zdravniki in drugi zdravstveni delavci se morajo za izvajanje teh aktivnosti usposabljati da pridobijo znanja in spretnosti za izvajanje teh intervencij«, je dodala doc. dr. Saša Kadivec, prav tako z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

 

K temu, da je opustitev kajenja daleč najboljša investicija v prihodnost vsakega kadilca pritrjuje tudi Nina Rogelj Peloza, podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in dodaja »Še posebej v pandemičnih časih predstavlja odvajanje od kajenja pametno izbiro, saj so kadilci dosti bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom in poznejše komplikacije. Dodatno velja omeniti, da ni zagotovil, da ne bi imele elektronske cigarete podoben negativni učinek na okužbo in potek bolezni«.

V Sloveniji je tudi v času pandemije covid-19 na voljo več vrst pomoči pri opuščanju kajenja, številne so brezplačne.

 Dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje poudarja, »Kajenje ni normalen način obnašanja človeka in nihče se ne rodi s potrebo po nikotinu. To potrebo umetno ustvarja tobačna industrija s svojimi marketinškimi akcijami. Ko enkrat zasvojijo mladega človeka, bo ta sam nosil denar industriji, do svoje prezgodnje bolezni in smrti. Za vsakega umrlega kadilca mora tobačna industrija rekrutirati vsaj enega novega, čim mlajšega, da ohrani ali poveča svoj dobiček. Dejstvo je, da kdor je odvisen od neke snovi, v tem primeru nikotina, ne more biti svoboden in je tudi redko uspešen. Ko enkrat človek postane zasvojen z neko snovjo, praviloma izgubi vso svobodo samoodločanja, izgubi svojo svobodo. Zato niso rešitve zgolj v zanašanju na to, da bosta vzgoja in ozaveščanje prebivalstva učinkovita pri zmanjšanju rabe tobačnih izdelkov, ampak zagovarjamo uvedbo preverjeno učinkovitih ukrepov, ki preprečujejo pričetke kajenja, še posebej med mladimi in da pomagajo tistim, ki so že zasvojeni z nikotinom in želijo s to zasvojenostjo prekiniti, da s to rabo nikotina prenehajo« in dodaja, »Večina kadilcev želi opustiti kajenje, priporočamo, da pri tem uporabijo preizkušene, varne in klinično testirane pripomočke, s strani Agencije za zdravila odobrene nikotinske nadomestke ter zdravila, ki so na voljo v lekarnah ali jih predpiše zdravnik na recept. Različni izdelki z nikotinom, kot so elektronske cigarete ali novi tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva, niso pripomočki za opuščanje kajenja. Zato jih ne priporočamo oziroma jih povsem odsvetujemo, saj vzdržujejo zasvojenost z nikotinom in imajo škodljive učinke na zdravje«.

 

»V Sloveniji obstajajo še številni brezplačni programi za pomoč pri opuščanju kajenja. Financira jih ZZZS in so dostopni vsem zainteresiranim brez potrebe po predhodni napotitvi osebnega zdravnika. Kadilcem sta v integriranih centrih za krepitev zdravja in Zdravstveno vzgojnih centrih (CKZ/ZVC) dostopni dve vrsti obravnav, skupinsko in individualno svetovanje za opuščanje kajenja. Vsaka delavnica obsega šest srečanj. V teh delavnicah je udeležencem na voljo strokovno voden program opuščanja kajenja in vzdrževanja abstinence. Namen je udeležence motivirati in jim pomagati pri opuščanju kajenja. Udeleženci tako pridobijo strokovno pomoč pri premagovanju telesne in duševne zasvojenosti z nikotinom ter stresa v procesu opuščanja kajenja. V individualno svetovanje se vključujejo kadilci, ki jim skupinska oblika svetovanja ne ustreza, oziroma takrat, kadar ni mogoče oblikovati skupine, kadilec pa je zainteresiran za prenehanje kajenja. Skupinsko in individualno svetovanje izvajajo diplomirane medicinske sestre, v zadnjem času pa tudi psihologi. Ti pomoč nudijo v obliki t.i. ukrepov za spremembo vedenja. Intenzivna vedenjska podpora izven rutinske klinične oskrbe s strani primerno izobraženih terapevtov, je najbolj učinkovita nefarmakološka intervencija za pomoč kadilcem, ki so močno motivirani za prenehanje. V času pandemije covid-19 centri delujejo z omejitvami in se prilagajajo sproščanju ukrepov. Podpora pri opuščanju kajenja pa je na voljo tudi na brezplačni anonimni telefonski številki 080 2777, informacije o opuščanju pa tudi na spletni strani NIJZ Skupaj za zdravje: https://www.skupajzazdravje.si/kategorija/opuscanje-kajenja/«, je zaključil dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

 

Pomoč pri opuščanju kajenja v tem času nudijo tudi nevladne organizacije. »Na Svetovni dan brez tobaka, 31.5.2021, vabi Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, k prijavi v Facebook kampanjo za spodbujanje in pomoč k opuščanju kajenja. V FB kampanji “OPUSTI IN ZMAGAJ” bodo vsi udeleženci na isti dan pričeli z vodenim opuščanjem kajenja. Kampanjo bo v zaprti skupini koordiniral moderator, ki bo skrbel za spoštljivo komunikacijo, varoval podatke udeležencev ter skrbel za pozitivno vzdušje in prijateljsko sodelovanje. Udeleženci bodo deležni motivacije za zdrav način življenja, prejeli različne informacije, na razpolago pa bodo imeli tudi telefonsko številko za svetovanje. V kampanjo se lahko vključijo kadilci, ki so uporabniki družbenega omrežja Facebook in želijo opustiti kajenje, vendar sami tega ne zmorejo. V skupino vabimo mlade, odrasle ter starejše in nosečnice«, pravi Miha Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

 

»Letošnja tema »Odločeni! Opuščamo kajenje« je bila izbrana v podporo 780 milijonov ljudi po vsem svetu, ki želijo opustiti kajenje. Pandemija covid-19 je v življenja vseh prinesla dodaten socialni in ekonomski stres, zaradi katerega je že tako zahtevna opustitev kajenja postala še toliko večji izziv za kadilce. Na žalost je Evropa, vključno s Slovenijo, še zelo daleč od zastavljenega cilja 30-odstotnega zmanjšanje uporabe tobaka. Potrebno je omeniti, da letos tobačna industrija, vredna 160 milijard EUR, aktivno lobira pri zakonodajalcih v Evropi pred napovedanim pregledom tobačne politike EU. EU je februarja letos objavila načrt za boj proti raku, ki vsebuje pomemben nov cilj – doseči stopnjo kajenja 5% ali manj do leta 2040«, poudarja Katja Čič, strokovna sodelavka Inštitut za zdravje in okolje.

 

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo:

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Center za komuniciranje

Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 2441 494

pr@nijz.si

Kaj so razkrili skriti nakupi tobačnih izdelkov?

Uporaba tobačni izdelkov predstavlja resno grožnjo za zdravje mladih. Po zadnjih podatkih beležijo v starostni skupini 15–24 let 19,3 % delež kadilcev in kadilk (1). Preventivni ukrepi na področju tobaka lahko znatno pripomorejo k skrbi za zdravje mladih, eden izmed učinkovitejših ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škode uporabe tobačnih izdelkov je zmanjševanje dostopnosti tobačnih izdelkov (2). Dostopnosti tobačnih izdelkov mladim je v Sloveniji določena z Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). ZOUTPI prepoveduje prodajo tobačnih izdelkov mladoletnim, tj. mlajšim od 18 let, v 30. členu (3). Po zakonu mora prodajalec tobačnih izdelkov ob sumu mladoletnosti kupca od njega zahtevati, da izkaže dokaz o starosti z osebnim dokumentom (3). V primeru, da oseba tega ne želi storiti ali da se izkaže za mladoletno, je prodajalec zakonsko dolžan zavrniti nakup tobačnega izdelka (3). V Sloveniji mladoletni poročajo, da do cigaret dostopajo z lahkoto (4). Nedavna obsežna nacionalna raziskava je preverila, če to drži tudi za nakup cigaret v trgovinah (5). Primarni namen raziskave je tako bil preveriti, kako dosledno različne trgovine po Sloveniji upoštevajo zakonodajo o preverjanju starosti mladoletnih ljudi, ki kupujejo tobačne izdelke, in kako dosledno zavrnejo prodajo tobačnih izdelkov mladoletnim osebam (5). Prav tako se je v sklopu raziskave preverjalo učinkovitost dveh intervenciji oblikovanih za spodbujanje doslednega upoštevanja ZOUTPI v izbranih slovenskih trgovinah (5). Dodatno se je pridobil tudi vpogled v izvajanje zakona v praksi preko pogovorov s prodajalkami in prodajalci (5).

Raziskovanje je bilo zasnovano na nenaključnem kvazieksperimentalnem pristopu (5). Na začetku, za ugotovitev stanja prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim v slovenskih trgovinah, je bila izvedena raziskava z metodo skritega nakupovanja, kjer je nastavljena mladoletna oseba poskusila kupiti škatlico cigaret skupaj z žvečilnimi gumiji. Meritve poskusa nakupa cigaret so potekale v 96 izbranih poslovalnicah različnih trgovskih verig (Mercator, Spar, Hofer, Lidl, Tuš in Eurospin) v šestih večjih slovenskih mestih, to so Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper, Novo mesto in Celje (5). Protokol za poskus nakupa je bil določen vnaprej, sodelujoči skriti kupci in opazovalci so bili zanj posebej usposobljeni. Podatke o nakupnem procesu se je zbiralo z vprašalnikom izpolnjenim takoj po poskusu nakupa (5).

Prva meritev je pokazala dokaj visoko stopnjo nedoslednega izvajanja ZOUTPI v izbranih trgovinah (glej tabelo 1).


Tabela 1: Uspešnost nakupa cigaret v različnih krajih (5).

Na podlagi zbranih podatkov se je pripravilo dve intervenciji, s ciljem izboljšanja doslednega izvajanja ZOUTPI v praksi. Prva je bila komunikacijska intervencija, ki je prodajalce in prodajalke z intervencijskimi materiali in osebnim pristopom opomnila na pomembnost izvajanja ZOUTPI ter na njihovo vlogo pri skrbi za zdravje mladih. To vrsto intervencije je prejelo 31 trgovin. Druga intervencija je bila izvedena v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS, kjer se je ob kršitvi zakona dodelila predpisana kazen. To vrsto intervencij je prejelo 26 trgovin. Ostalih 39 trgovin je bilo zajetih v kontrolno skupino, kjer se intervencije niso izvajale (5). Dva meseca po izvedenih intervencijah se je ponovno opravilo meritev poskusov nakupa z nastavljeno mladoletno osebo v vseh 96 trgovinah, s čimer se je preverjalo kratkoročne učinke intervencij na doslednost izvajanja zakona (5).

Po izvedbi intervencij se je uspešnost nakupa cigaret s strani mladoletne osebe skupno zmanjšala v izbranih trgovinah (glej tabelo 2).


Tabela 2: Primerjava uspešnosti nakupa cigaret med kraji pred in po intervenciji (5).

Pri tem so se izkazale Intervencije z obiskom Tržnega inšpektorata RS kot zelo učinkovite na kratki rok, saj so znatno zmanjšale uspešnost nakupa tobačnih izdelkov; medtem ko dotična komunikacijska intervencija ni prinesla želenih učinkov na izboljšanje doslednosti izvajanja zakona za prodajo tobačnih izdelkov mladoletnim (glej sliko 1).

Slika 1: Deleži prodanih cigaret pred in po intervencijah glede na tip intervencije (5).

»Tržni inšpektorat RS – razkritje«, vključuje 18 trgovin, kjer se je inšpektor razkril in izrekel kazen trgovini, saj je bil nakup tobačnega izdelka s strani mladoletnega kupca uspešen; »Tržni inšpektorat RS – ni razkritja«, ki vključuje 8 trgovin, kjer do razkritja inšpektorja sploh ni prišlo, saj je prodajalka pravilno izvedla ZOUTPI.Raziskava je pokazala, da je stanje spoštovanja zakona o prepovedi prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim v Sloveniji boljše kot spoštovanje zakona o prepovedi prodaje alkoholnih izdelkov mladoletnim (5). Če primerjamo rezultate s podobno raziskavo izvedeno na področju prodaje alkoholnih pijač mladoletnim (5,6), lahko opazimo naslednje:

  • v slovenskih trgovinah bolj dosledno izvajajo zakon na področju prodaje tobačnih izdelkov (ZOUTPI) kot na področju prodaje alkoholnih pijač (ZOPA);
  • prodajalka v primeru nakupa cigaret večkrat vpraša po starosti ali osebnem dokumentu kot pri nakupu piva;
  • na področju prodaje tobačnih izdelkov v večji meri kot na področju prodaje alkoholnih pijač nakup po vprašanju po starosti ali osebnem dokumentu tudi zavrnejo.
Pokazala se je še ena očitna razlika med raziskavama, in sicer, da je pri merjenju uspešnosti nakupa cigaret prišlo do izboljšanja izvajanja ZOUTPI tudi v kontrolni skupini. To je zelo verjetno povezane z enim izmed okoljskih dejavnikov, ki se je med potekom raziskave spremenil. In sicer oktobra 2018 je bil uveden zakon, ki je od poslovalnic, ki želijo opravljati dejavnost prodaje tobačnih izdelkov, zahteval, da vložijo vlogo za pridobitev dovoljenja za prodajo. Sprememba v zakonski ureditvi je pomembna, ker se poslovalnicam, ki pridobijo dovoljenje za prodajo tobačnih izdelkov, lahko ob kršitvi zakona začasno prepove prodajo tobačnih izdelkov (3: 38. člen). Večina dovoljenj je bila izdanih med januarjem in junijem 2019, to je po izvedbi prve meritve skritih nakupov decembra 2018. Kar pomeni, da je med prvo in drugo meritvijo prišlo do te pomembne spremembe v ureditvi poslovanja na področju prodaje tobačnih izdelkov tudi v poslovalnicah vključenih v našo raziskavo. Nekaj trgovinam, ki so prejele intervencijo s TIRS-om, so tako zaradi kršitve zakona začasno prepovedali prodajo tobačnih izdelkov (5). To bi znalo znatno vplivati na doslednost izvajanja ZOUTPI, saj je kazen za trgovino veliko večja (izpad dobička iz prodaje tobačnih izdelkov za določen čas) kot zgolj plačilo globe. To pomeni da imajo trgovske verige z novo ureditvijo prodaje tobačnih izdelkov veliko večji interes za dosledno izvajanje zakona. K temu sklepu nakazujejo tudi pogovori izvedeni s prodajalkami in prodajalci o izvajanju zakona v praksi, ki so razkrili, da se zaposlene za opravljanje zakonske dolžnosti motivira predvsem z grožnjo pred kaznijo in da vodstva trgovskih verig ob poostrenem nadzoru tržnega inšpektorata obvestijo vse poslovalnice, kar najverjetneje pojasnjuje tudi nastale spremembe pri prodaji tobačnih izdelkov v kontrolni skupini, vendar pa raziskava tega ne more z gotovostjo potrditi (5).

Viri:
1. NIJZ (2019): 31. maj: Svetovni dan brez tobaka – Brez tobaka za zdravje pljuč. Dostopno prek: https://www.nijz.si/sl/31-maj-svetovni-dan-brez-tobaka-brez-tobaka-za-zdravje-pljuc
2. Lantz, Paula M., Peter D. Jacobson, Kenneth E. Warner, JeVrey Wasserman, Harold A. Pollack, Julie Berson in Alexis Ahlstrom (2000): Investing in youth tobacco control: a review of smoking prevention and control strategies. Tobacco Control 9 (1): 47–63.
3. Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov – ZOUTPI (Uradni list RS, št. 9/17 z dne 24. 2. 2017).
4. Koprivnikar, Helena (ur.), Maja Zorko (ur.), Andreja Drev (ur.), Marjetka Hovnik Keršmanc (ur.), Ines Kvaternik (ur.), Mirna Macur (ur.) (2015): Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe. Ljubljana: NIJZ.
5. Čož, Sinja, Tanja Kamin, Sara Atanasova in Dagmar Nared (2020): Rezultati raziskovanja prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim v Sloveniji in učinkov dveh intervencij za zmanjševanje prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim. Raziskovalno poročilo. Ljubljana: CSP FDV UL.
6. Kamin T, Čož S, Atanasova S. An examination of retailers’ compliance with the minimum legal drinking (purchasing) age law in Slovenia: a quasi- experimental intervention study. Zdr Varst. 2021;60(2):105-113. doi: 10.2478/sjph-2021-0016.

Kaj razkrivajo pogovori s prodajalkami?

Tekom raziskovanja prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim v Sloveniji so skriti kupci poročali o problematičnih praksah slovenskih trgovk in trgovcev. Poročila jasno razkrivajo nepravilnosti pri izvajanju ZOPA in ZOUTPI, ki od prodajalk in prodajalcev zahteva, da osebe, ki zgledajo mladoletno prosijo za osebni dokument in nakup zavrnejo, če oseba ni še opolnila 18 let (1). Skriti kupci so največkrat poročali, da med njimi in prodajalkami ni prišlo do nikakršne interakcije pri poskusu nakupa, razen tiste nujne (pozdrav, cena nakupa, pozdrav). Veliko skritih kupcev je poročalo o tem, da so jih prosili za osebni dokument in nato narobe izračunali starost ter alkoholno pijačo ali tobačni izdelek navkljub pregledu osebnega dokumenta, prodali. Kar nekaj je bilo takih primerov, kjer so skritega kupca samo povprašali po starosti, npr. »Saj si 18, a ne?« ali »Koliko si stara?«, ker so imeli skriti kupci po vnaprej določenem protokolu navodilo, da se v takem primeru zlažejo, so jim pritrdili ali rekli, da so 18. V večini primerov je bila prodajalka zadovoljna s tem odgovorom in ni nadalje spraševala po osebnem dokumentu. Prodajalke in prodajalci so v redkeje sledili zakonu in skrite kupce vprašali po osebnem dokumentu, pravilno izračunali starost ter nato nakup alkoholne pijače ali tobačnega izdelka zavrnili.
Za boljše razumevanje teh problematičnih praks so bili izvedeni pogovori s prodajalkami in prodajalci o njihovih izkušnjah izvajanja zakonov, ki prepovedujejo prodajo alkoholnih pijač in tobačnih izdelkom mladoletnim v praksi (1). Skupno je bilo opravljenih pogovorov s 40 osebami, ki delajo tudi na blagajni; od tega jih je bilo 29 oseb poslovodij, namestnic poslovodje ali vodij blagajne. Pogovori, ki so v povprečju trajali 12 minut, so razkrili različne ovire in spodbude za izvajanje zakonov v praksi.

Pomembni izsledki iz pogovorov so naslednji (1):

  • Velika večina poslovodji niti ni zaznala, da se zakon v njihovi trgovini ne izvaja pravilno in so zatrjevale, da pri njih dosledno sledijo zakonu (raziskave s skritim nakupovanjem so pokazale nasprotno).
  • Velikokrat so težave s sledenjem tovrstnim navodilom pripisale preobremenjenosti prodajalk, ki morajo v času nakupa misliti na več stvari hkrati in tudi specifičnosti vsake situacije, kjer je prodajalka soočena z mladoletnim kupcem.
  • Večkrat je bila poudarjena individualna odgovornost, tj. da je od vsake prodajalke posebej odvisno, ali bo sledila zakonu in kako ga bo izvajala (kar je, po besedah kar nekaj poslovodij, odvisno od prodajalkine osebnosti in komunikativnosti, na kar oni nimajo vpliva).
  • Večina poslovodij in prodajalk je kot največji problem izpostavila to, da je težko oceniti, ali je oseba mladoletna ali polnoletna, in si zato ne upajo vprašati po osebnem dokumentu, da se ne bi zmotili (tj. oseba se izkaže za polnoletno). Zdi se, da potencialno zmoto vrednotijo kot osebni poraz in imajo občutek krivde, če vprašajo po osebnem dokumentu osebo, ki ni mladoletna (npr. moral/a bi bolje oceniti).
  • Le redke trgovine imajo vpeljane sistemske rešitve, ki bi pomagale pri preverjanju starosti osebe tekom nakupnega proces, na primer sistem, ki bi pomagal prodajalkam na licu mesta iz letnice rojstva izračunati starosti osebe.
  • Poslovodje največkrat motivirajo svoje prodajalke v to, da se držijo zakona, preko grožnje visoke kazni tržnega inšpektorata. To, da ne želijo tvegati inšpektorske kazni, so potrdile tudi prodajalke same.
  • Redkeje so prodajalke navedle druge razloge za sledenje zakonu, kot so denimo, da je to dobro za mlade, ker je tako prav ali pa zato, ker se je zakona preprosto treba držati.
  • Vodstva trgovskih verig preko okrožnic skrbijo za to, da se poslovalnice redno obvešča o poostrenem inšpektorskem nadzor, poslovodje nato o tem obvestijo vse prodajalke, takrat so zato tudi bolj pozorne na mladoletne kupce in bolj dosledno sprašujejo mlade po osebnem dokumentu.
  • Drugih učinkovitih sistemskih rešitev, npr. posebnega usposabljanja za izvajanje ZOPA in ZOUTPI, ki bi bolje usposobil zaposlene za dosledno sledenje zakonov v praksi, večina trgovin nima. Običajno se nove zaposlene opozori o tem, kako ravnati s potencialno mladoletnimi kupci, kot formalnost ob zaposlitvi na delovnem mestu, kjer podpišejo dokument, da so seznanjeni z dolžnostjo izvajanja ZOPA in ZOUTPI. Nekaj pozornosti je potem temu posvečene v sklopu usposabljanja za delo na blagajni (npr. kratko poglavje v priročniku), za kaj več pa je odvisno od poslovodij trgovin ali prodajalk samih.
  • Zgodi se, da drugi ne spoštujejo prodajalkinega doslednega izvajanja ZOPA ali ZOUTPI. Nekajkrat je bil izpostavljen problem, da starši pošljejo svojega otroka po cigarete ali pivo in se nato pridejo pritožiti v trgovino, ker jim izdelka niso prodale. V drugem večkrat izpostavljenem primeru pa kupec, ki je stal za mladoletno osebo v vrsti, nato kupi zavrnjen izdelek in ga preda mladoletni osebi, kar se je zgodilo tudi tekom omenjene raziskave.
Izsledki jasno kažejo na to, da za reševanje problema dostopnosti alkoholnih in tobačnih ni dovolj samo zakonska ureditev, ampak tudi institucionalna, ki trenutno odgovornost prelaga na individualno raven zaposlenih. Kar kaže na še vedno nezrelo tržno okolje v Sloveniji, saj ni zmožno prepoznati soodgovornost trgovcev pri reševanju  tovrstne problematike.

Vir:
1. Čož, Sinja, Tanja Kamin, Sara Atanasova in Dagmar Nared (2020): Rezultati raziskovanja prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim v Sloveniji in učinkov dveh intervencij za zmanjševanje prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim. Raziskovalno poročilo. Ljubljana: CSP FDV UL.

Avtor ilustracije naslovne fotografije je  Gašper Rus.

Poskus spremembe tobačne zakonodaje pokazal na tveganja

Neuspeli poskus spremembe ZOUTPI v letu 2019:
Junija 2019 je 38 poslancev Državnega zbora v zakonodajni postopek vložilo predlog novele ZOUTPI. S predlogom so želeli omogočiti zamik uvedbe enotne embalaže tobačnih izdelkov tako, da bi bila ta namesto v začetku leta 2020 uvedena šele z začetkom leta 2023. Predlagatelji so želeli, da DZ obravnava novelo po skrajšanem postopku. Kolegij predsednika DZ je predlagan postopek tudi odobril. Pristojni odbor DZ je predlog zakona že čez nekaj tednov zavrnil in zakonodajni postopek se je s tem zaključil.
Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja smo dostopili do dokumentacije KPK o poročanih lobističnih stikih in Ministrstva za zdravje glede morebitnega sponzoriranja ene od nevladnih organizacij v nasprotju z določili ZOUTPI in jih podrobno analizirali. Prav tako smo pregledali objavljene podatke, vezane na novelo ZOUTPI. Ugotovitve smo novembra 2020 objavili v študiji primera Zakonodajni postopek s področja omejevanja uporabe tobaka. Študija je del poročila Politična integriteta v Sloveniji.

Analiza primera je pokazala, da:

  • so odločevalski proces spremljala tveganja, da močne interesne skupine uveljavljajo svoje interese in pri tem izkoriščajo privilegiran dostop do odločevalcev;
  • trenutna določila za preprečevanje tako imenovanega pojava vrtljivih vrat ne zadoščajo za preprečevanje preferenčne objave oseb, ki so pred zastopanjem ozkih zasebnih interesov delovale v ali blizu politiki;
  • se skrajšani in nujni zakonodajni postopek uporabljata prepogosto, s čimer se omejuje čas za ustrezno javno razpravo in sodelovanje vseh deležnikov pri sprejemanju politik javnega pomena. Ob tem imajo skupine s privilegiranim dostopom do odločevalcev dodatno prednost pri uveljavljanju lastnih interesov;
  • javno objavljeni podatki o poročanih lobističnih stikih zaradi nedoslednega vpisovanja podatkov o članstvu lobirancev Državnega zbora RS v poslanskih skupinah v ne zagotavljajo vedno ustrezne sledljivosti vplivov na postopke sprejemanja predpisov. Brez dodatnih zaprosil za dostop do informacij javnega značaja iz javno objavljenih podatkov v analiziranem primeru ne bi bilo mogoče ugotoviti, kdaj je pred vložitvijo predloga zakona prišlo do lobističnega stika med poslancem, prvopodpisanim pod zakon ter predstavnikom tobačne industrije oziroma ali je do njega sploh prišlo;
  • dokumentacija, ki jo je TI Slovenia pridobil od Ministrstva za zdravje na podlagi zaprosila za dostop do informacij javnega značaja, nakazuje na možnost, da je določena tobačna družba v Sloveniji financirala delovanje določene nevladne organizacije, ta nevladna organizacija pa se je dejavno vključevala v zakonodajni proces. Pri tem je bilo zaznano tveganje, da odločevalci niso bili seznanjeni z vsemi okoliščinami in dejstvi, ki bi lahko vplivala na sprejemanje odločitev v javnem pomenu.
Ob objavi študije primera Zakonodajni postopek s področja omejevanja uporabe tobaka oziroma poročila Politična integriteta v Sloveniji je Komisija za preprečevanje korupcije v odzivu za Slovensko tiskovno agencijo med drugim poudarila, da je količina predpisov, ki se jih sprejema po nujnem postopku, skrb zbujajoča, in da je s tem omejeno sodelovanje javnosti.

Kje v Ljubljani je dihanje res nevarno?

 

Meritve koncentracij dušikovega dioksida v zraku, ki sta jih februarja letos opravila Focus ter Inštitut za zdravje in okolje potrjujejo, da je z epidemijo Covid-19 povezano zmanjšanje prometa ugodno vplivalo na kakovost zraka v Mestni občini Ljubljana. Kljub temu pa rezultati merilne kampanje, izvedene po metodi ljubiteljske znanosti (ang. citizen science), vzbujajo skrb, saj je zdravju zelo škodljiv plin, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil, še vedno prisoten v previsokih koncentracijah.Konec leta 2020 sta nevladni organizaciji Focus in Inštitut za zdravje in okolje z vprašanjem “Kje v Ljubljani je najbolj onesnažen zrak zaradi prometa?”,  pozvali prebivalce in obiskovalce prestolnice k predlaganju lokacij, na katerih naj opravijo meritve koncentracij zdravju škodljivega dušikovega dioksida (NO2). To je bil prvi del “citizen science” merilne kampanje “POZOR: tukaj je dihanje nevarno!”, ki je februarja prešla v terensko fazo.

Med 1. in 22. februarjem 2021 sta organizaciji s člani in prostovoljci na 156 lokacijah po Mestni občini Ljubljana namestili t.i. difuzne vzorčevalnike na cestne svetilke, prometne drogove in podobno z namenom izmeriti koncentracije zdravju škodljivega dušikovega dioksida (NO2), ki nastaja kot posledica motoriziranega cestnega prometa, zlasti kot posledica izgorevanja dizelskih goriv. Na podlagi predlogov občanov in občank ter Focusovih meritev iz leta 2019 je bilo izbranih 156 lokacij, kjer je merjenje potekalo v neposredni bližini vira onesnaženja. Posebna pozornost je bila namenjena točkam, kjer se ob gostem prometu zadržuje večje število ljudi, upoštevana je bila tudi bližina šol, vrtcev, domov za starejše in zdravstvenih ustanov. Lokacije, na katerih se zadržujejo ranljive skupine, namreč zahtevajo posebno pozornost z vidika zdravja, saj so te skupine bolj ogrožene.

10 kritičnih lokacij in samo 11 lokacij z zadovoljivo ravnjo koncentracij NO2

Meritve so bile uspešno opravljene na 148 lokacijah in 174 difuznih vzorčevalnikov je bilo poslanih v akreditirani laboratorij Passam AG v Švici. Analiza je pokazala, da so bile na 10 lokacijah povprečne vrednosti v merilnem obdobju višje od 40 mikrogramov na kubični meter, kolikor znaša letna mejna vrednost NO2 za zaščito zdravja ljudi.

Kot najbolj kritične lokacije z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se izkazale naslednje lokacije (od najvišje do najnižje izmerjene koncentracije NO2):

  • podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli (Šmartinska 22),
  • križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad),
  • okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte),
  • križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most,
  • križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu,
  • nadvoz čez avtocesto A1 na Zaloški cesti,
  • Drenikova cesta pri GIB-u,
  • križišče Zaloške in Grablovičeve ceste v bližini železniške postaje Vodmat in klinik UKC Ljubljana,
  • križišče Litostrojske in Celovške ceste pri trgovini DM,
  • Roška cesta pri Srednji ekonomski šoli Ljubljana.

Na preostalih lokacijah letna mejna vrednost ni bila presežena, vendar je potrebno upoštevati vremenske in prometne pogoje. V času merjenja v Ljubljani ni bilo tipične zimske inverzije, ki poslabša gibanje zraka. Prav tako ni bilo “običajnih” razmer na področju prometa: podatki MOL o povprečnem dnevnem prometu kažejo, da je bila obremenjenost cest v februarju 2021 za približno 20 odstotkov nižja kot februarja leto prej. Rezultati februarskih meritev NO2 so pregledno predstavljeni tudi na spletnem zemljevidu, na katerem je izpostavljena tudi bližina izobraževalnih in zdravstvenih ustanov.

Smernice so zastarele

A kljub temu, da so vremenske razmere služile v prid nižji vrednosti NO2 in da je bil zaradi ukrepov za omejevanje epidemije Covid-19 zmanjšan promet, v Focusu in na Inštitutu za zdravje in okolje ocenjujejo, da so rezultati februarskih meritev zaskrbljujoči. Na kar 137 od 148 lokacij je bila namreč povprečna izmerjena koncentracija NO2 v merilnem obdobju višja od 20 mikrogramov na kubični meter, kar pomeni, da je bila onesnaženost zraka z NO2  bolj ali manj škodljiva za zdravje ljudi.

Tomaž Gorenc z Inštituta za zdravje in okolje pojasnjuje: “Svetovna zdravstvena organizacija že v letošnjem letu napoveduje spremembo zastarelih smernic in znižanje letnih mejnih koncentracij NO2 za zaščito zdravja ljudi iz 40 na 20 µg/m3. Novejše epidemiološke raziskave namreč kažejo, da se škodljivi učinki na zdravje kažejo že pri 20 µg/m3, posebno pri otrocih, nosečnicah, nedonošenčkih, starejših ljudeh in ljudeh s pridruženimi boleznimi (npr. respiratorna obolenja). V tem kontekstu moramo intepretirati tudi rezultate naših meritev NO2, ki smo jih izvedli v času nekoliko zaostrenih epidemioloških ukrepov, a so vseeno pokazali visoke vrednosti tudi v bližini izobraževalnih in zdravstvenih ustanov.

Za večjo kakovost zraka je nujno zmanjšanje prometa

Meritve, izvedene po metodi ljubiteljske znanosti s pomočjo prebivalcev in prebivalk, so sicer neuradne, vendar zaradi strateško izbranih lokacij in velikega števila merilnih točk dajejo pridobljeni rezultati dober vpogled v problematiko onesnaženosti zraka zaradi prometa v Ljubljani in potrjujejo, kako velik problem so dizelska vozila na naših cestah (predstavljajo skoraj 60 % vozil).

Namen meritev, ki so jih v Focusu prvič izvedli že v marcu 2019, je opozoriti na resnost onesnaženosti zraka z NO2 v Ljubljani ter spodbuditi odločevalce, da sprejemajo pogumnejše odločitve pri omejevanju motornega prometa, s čimer bodo zmanjšali družbene stroške prometa in bistveno povečali kakovost življenja v mestu.

Nekaj izmed predlogov za izboljšanje kakovosti zraka v prestolnici: uvedba brez- ali nizko-emisijskih con, v katerih bi omejili dostop z vozili na fosilni oziroma dizelski pogon, bolj restriktivna parkirna politika, izboljšanje infrastrukture za pešce in kolesarje ter razvoj potnikom prijaznega javnega potniškega prometa.

“Cestni motorni promet poleg velikega vpliva na podnebne spremembe resno ogroža naše zdravje in povečuje družbene stroške, zato je skrajni čas za korenite spremembe v sektorju prometa. Opustiti je potrebno vse ideje o širitvi cestne infrastrukture, saj bi ta generirala samo še več prometa. Vsem, ki danes z več kot 100 tisoč umazanimi avtomobili dnevno zapolnijo Ljubljano, moramo ponuditi časovno konkurenčno alternativo v učinkovitem javnem potniškem prevozu, boljšo kolesarsko in peš infrastrukturo ter druge storitve trajnostne mobilnosti,” izpostavlja Marjeta Benčina, vodja programa Mobilnost v okoljski organizaciji Focus.

Izboljšati je treba tudi uradne meritve

Februarske meritve koncentracij NO2, ki so del programa Partnerstvo za okolje in zdravje*, so izpostavile tudi potrebo po izboljšanju uradnih meritev. Uradna merilna postaja za merjenje koncentracij NO2 ob Vošnjakovi ulici namreč ni reprezentativna in ne stoji na območju, kjer je onesnaženost zraka v mestu najbolj kritična. Mestna občina Ljubljana bi morala razširiti mrežo merilnih mest za merjenje koncentracij NO2 tudi na lokacije, kjer so pretekle meritve pokazale visoke vrednosti (npr. šmartinski podvoz pri Situli, Trg OF, Celovška cesta, Šmartinska cesta, Zaloška cesta).

“Da je bila v času merjenja na 54 lokacijah zaznana višja onesnaženost zraka z NO2, kot jo je izmerila uradna merilna postaja, kaže na nujnost namestitve novih merilnih postaj na najbolj kritičnih lokacijah. Zanesljivi podatki so nujno potrebni za sprejemanje ustreznih ukrepov za zaščito zdravja ljudi. V luči prihajajočih novih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, ki bodo zaostrila mejne vrednosti za NO2, je pomembno, da oblasti ukrepajo nemudoma. Ukrepi, kot so nizkoemisijske cone, razvejana mreža javnega prometa in dobra infrastruktura za pešce in kolesarje so neizogibni za zaščito zdravja prebivalcev in prebivalk. London in Pariz postavljata dober zgled na tem področju,” komentira Hanna Rhein iz nemške okoljske organizacije Deutsche Umwelthilfe. V slednji imajo bogate izkušnje z merjenjem onesnaženosti zraka z difuznimi vzorčevalniki po metodi ljubiteljske znanosti, zato so v merilni kampanji POZOR: tukaj je dihanje nevarno! nudili podporo pri izvajanju metode, ki je preprosta, a zagotavlja precej zanesljive rezultate.

Metodologija, rezultati, interpretacija in predlogi ukrepov so podrobneje predstavljeni v poročilu, ki sta ga pripravila Marjeta Benčina iz Focusa in Tomaž Gorenc z Inštituta za zdravje in okolje.

* Merilno kampanjo sta Focus in Inštitut za okolje in zdravje opravila v okviru programa Partnerstva za okolje in zdravje 2.0, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru programov varovanja in krepitve zdravja. Izvedbo meritev je finančno podprla tudi organizacija Deutsche Umwelthilfe e.V.

O omejitvi hitrosti na 30km/h

Prometna varnost in boljša kvaliteta bivanja v mestnih središčih ob omejitvi hitrosti na 30km/h.

Ko se pogovarjamo o omejitvi hitrosti na 30km/h, v prvi vrsti to povezujemo z večjo prometno varnostjo. Zmanjšana omejitev lahko tudi znatno prispeva h kvaliteti življenja v urbanih središčih (z zmanjšanim onesnaževanjem zraka, hrupa, obremenjevanja centrov mest z motornimi vozili in varčevanje z energijo).

Vedno več je evropskih mest, ki uvajajo omejitev hitrosti 30 km/h ne le v določeni ulici oz. okolišu temveč kar na vseh cestah v mestu. Omejitev 30km/h se bo z 2021 še razširila.
 

Pariz bo letos razširil omejitve 30 km/h tako, da bodo zajele celotno mesto. Mesta Grenoble, Lille in Nantes so v zadnjih letih izvedla podobne ukrepe.

V sosednji Španiji vlada sprejema korake k zakonski spremembi, ki bi lahko do naslednjega leta omejitve hitrosti mestnih cest po državi zmanjšale na 30 km/h ali manj. Tudi na Nizozemskem potekajo razprave o zmanjšanju privzetih omejitev mestne hitrosti.

Špansko mesto Bilbao bo prvo mesto z več kot 300.000 prebivalci, ki bo sprejelo omejitev 30 km/h po vsem mestu.

Bruselj od 1. januarja 2021 predstavlja največje evropsko območje, kjer je hitrost omejena na 30km/h, z izjemo nekaterih glavnih cest, kjer omejitev ostaja 50km/h. Z uvedbo omejitve hitrosti na 30km/h po celem mestu se bo povprečna hitrost znižala kar za 9%.

Območja hitrosti z omejitvijo 30km/h bo uvedel tudi Ciper. Poteza je namenjena spodbujanju kolesarjenja in izboljšanju varnosti: po uradnih podatkih se na Cipru 70 % nesreč s smrtnim izidom zgodi ravno v naseljih.

V vseh primerih mestne oblasti navajajo številne koristi ukrepa, vključno z večjo varnostjo, manjšim onesnaženjem in posledično do kolesarjev in pešcev bolj prijazna mestna središča.

Viri:
https://www.gov.si/teme/zmanjsanje-emisij-toplogrednih-plinov/
https://etsc.eu/expert-group-report-outlines-areas-for-eu-action-on-speed/
https://etsc.eu/30km-h-limits-set-to-spread-in-2021/
https://etsc.eu/average-s peed-down-9-in-brussels-since-launch-of-city-wide-30-km-h-limit/

Koronavirus vplival na delo z ranljivimi ciljnimi skupinami

Strateško partnerstvo »Mreža«, ki ga sestavljajo Mladinski center Dravinjske doline, Zavod Vozim iz Celja ter Društvo Novus, Zavod Uspešen.si in Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje iz Velenja, je novembra in decembra 2020 izvedlo anketo o spremembah pri delu z različnimi ranljivimi ciljnimi skupinami v času življenja s koronavirusom. Partnerstvo se je odločilo za raziskavo aktualnega stanja z namenom identifikacije morebitnih sprememb potreb različnih ranljivih ciljnih skupin in organizacij. Glede na izsledke se sedaj lotevajo reševanja novih izzivov v času življenja s koronavirusom. Aktivnosti partnerstva Mreža sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru JR za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2019.

Na anketo je v Velenju, Celju in Slovenskih Konjicah odgovorila 101 organizacija in institucija. Večina jih dela z več kot eno ranljivo ciljno skupino. Te so: osnovnošolski otroci, mladi (stari od 15 do 29 let), odrasli, družine, invalidne in starejše osebe, brezposelne in/ali neaktivne osebe (t.j. osebe, ki so brezposelne več kot dve leti) in različni deležniki ter skupine skupaj (društva, zavodi).

Večina anketiranih organizacij (79 %) ocenjuje, da so se potrebe ciljnih skupin v času življenja s koronavirusom spremenile. Spremembe, ki so posledica zaprtosti družbe in onemogočanja socialnih stikov, organizacije opažajo na štirih področjih: socialnem in ekonomskem področju, v psihofizičnem zdravju in na področju delovanja organizacije. Nekaj sprememb, pojavov, ki so bili identificirani na omenjenih področjih: konflikti v družini, pomanjkanje socialnih stikov, porast nasilja, (pre)obremenjenost s šolanjem na daljavo/digitalizacijo družbe, poglabljanje izzivov socialno ogroženih, stopnjevanje težav pri osebah z izzivi pri duševnem zdravju, nemotiviranost in neaktivnost, pomanjkanje športne aktivnosti, osamljenost, brezvoljnost, strah, manj prihodkov in povečanje izdatkov, omejenost delovanja in izvajanja aktivnosti, nedoseganje uporabnikov in na drugi strani večje število uporabnikov, spletno izvajanje aktivnosti. Primeri odgovorov so sledeči:

»Povečana nestrpnost znotraj družinskih članov, porast nasilja, stopnjevanje težav pri osebah s težavami v duševnem zdravju, težave pri izvajanju stikov, …«

»Poslabšanje duševnega zdravja, osamljenost, strah, jeza. Ljudje so skoraj brez socialne mreže, slabša komunikacija.«

»Imamo status humanitarne organizacije. Število družin, ki nas prosijo za pomoč, se je od marca do novembra podvojilo. Zbirali smo rabljene računalnike, z donatorskimi sredstvi smo jih še dokupili in razdelili že več kot 160 računalnikov osnovnošolcem in dijakom iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.«

»Splošno zmanjšanje dejavnosti na področju delovanja športnih klubov in društev. Zmanjšana aktivnost in vključevanje vseh navedenih skupin v šport. Nezmožnost delovanja/povezovanja med člani klubov in društev, nezmožnost izvajanja športnih aktivnosti osnovnošolskih/srednješolskih otrok in mladine.«

Skoraj vse organizacije (94 %) so svoje delo prilagodile novim okoliščinam. Preostanek organizacij ne deluje predvsem zaradi ukrepov in prepovedi v povezavi z zajezitvijo širjenja koronavirusa in/ali zaradi neprilagodljivosti njihovih programov. Organizacije, ki so se prilagodile, v največji meri poročajo o spletnem izvajanju aktivnosti. Dostopanje do različnih ciljnih skupin v času življenja s koronavirusom je po prilagoditvi aktivnosti različno. Za osnovnošolske otroke in mlade, stare od 15 do 29 let, je prilagoditev aktivnosti pretežno spletna, v manjši meri še preko telefona. Odrasle, brezposelne in neaktivne osebe dosegajo deloma preko spleta, deloma preko telefonskega stika; družine, invalidne osebe ter različne deležnike in skupine se dosega večinoma preko telefonskega stika, spleta, individualne obravnave, manj v živo ob upoštevanju določil in dostave pomoči na dom ali prevzemu te. Starejše osebe se dosega predvsem preko telefonskega stika, manj preko spleta, osebnega stika ob upoštevanju določil in pisnega kontakta po navadni pošti. Primeri odgovorov:

»Ponudba brezplačne rekreacije za družinske člane; ko je bilo dovoljeno – izvajanje vadb raznih športnih panog v manjših skupinah, motiviranje občanov k športni aktivaciji preko družbenih omrežij.«

»Prilagodili smo način VIZ dela; prilagodili smo IKT orodja za čim bolj učinkovito posredovanje učnih vsebin učencem, okrepili stike z učenci, jim določili tutorje za učno pomoč in za pogovore, okrepili sodelovanje s starši, jim ponudili pogovorne ure, …«

»Aktivacija brezplačnega družabniškega telefona.«

Polovica organizacij (50 %) ocenjuje, da s svojimi aktivnostmi dosežejo manj uporabnikov in uporabnic. Razlogi za to sodijo v tri sklope: prepovedi v povezavi z epidemijo, digitalna nepismenost in neveščost ter spremembe v psihološkem stanju ljudi.
Tiste, ki dosegajo enako število (28 %) uporabnikov in uporabnic, poročajo o večjem angažmaju pri ohranjanju stika, individualiziranem pristopu, spletnem izvajanju aktivnosti, vlaganju truda v socialna omrežja in ne odrekanju pomoči potrebnim. Razlogi, zakaj manjši delež organizacij (14 %) doseže več uporabnikov in uporabnic, so v osnovi negativni in izhajajo iz povečanja različnih stisk, ki jih je prinesla socialna izolacija in v večjemu angažmaju v obliki širjenja dosega stikov v mreži posameznega uporabnika in uporabnice (predvsem šole zaradi šolanja na daljavo). Primeri odgovorov:

»Zaradi komunikacijske oviranosti naših članov. Veliko jih nima računalnikov, ne zna uporabljati sodobnih načinov komunikacije.«

»Enostavno se ne vključijo v delo, so naveličani vsega, kar se dogaja v tem času.«

»Ker je na socialnih omrežjih in na splošno na spletnih platformah trenutno poplava informacij vseh posameznikov, firm in drugih strani, se naše informacije preprosto razgubijo. Aktivisti, ki so prej bolj aktivno sodelovali, jih zdaj veliko težje dosežemo in jih prepričamo, da sodelujejo z nami.«

»Ker so bolj osamljeni, so veseli kontakta preko videokonferenc, telefona in elektronske pošte. Po potrebi opravljamo tudi osebno individualno delo.«

Več organizacij izraža zaskrbljenost, ker zaradi socialne izolacije in neodzivnosti ne vedo, kakšno je dejansko stanje na terenu. Bojijo se, da ne bodo kos posledicam, ki bodo temu obdobju sledile. Primer odgovora:

»Upam, da posledice ukrepov ne bodo prehude, ker se bojim, da bomo klecnili …«

Slaba polovica organizacij (46 %) za učinkovito in kvalitetno izvajanje svojih aktivnosti v času življenja s koronavirusom pogreša predvsem racionalizacijo ukrepov in si želi dela v živo ob upoštevanju določil, v manjši meri so organizacije in institucije izrazile potrebo po ustrezni tehnični opremi (IKT oprema, sredstva za dostop do spletne programske opreme, stabilna povezava, zaščitna oprema …), nekatere potrebujejo kadrovske okrepitve (redne zaposlitve in prostovoljsko delo) in več informacij s terena, kaj se s posamezno ciljno skupino dogaja in posledično razmislek, kako pomagati oziroma ciljno skupino v času življenja s koronavirusom doseči. Primera odgovora:

»Razumevanje nadrejenih, da se vsi soočamo s paleto novih stisk. Tako oni kot mi, bi morali biti v komunikaciji boljši.«

»Pomoč institucij predvsem pri programski in tehnični opremi, ki je potrebna za izvajanje aktivnosti na spletu.«

»Delamo direktno z uporabniki, prosilci za pomoč, pri čemer smo izpostavljeni okužbam, zato več porabimo za zaščitno opremo, razkužila, maske, kar nam nihče ne povrne.«

»Kadrovsko smo prešibki za vse, kar počnemo, zato delamo še več kot prej.«

Partnerstvo Mreža ugotavlja, da se je večina organizacij in institucij, ki delajo z različnimi ranljivimi ciljnimi skupinami, prilagodila okoliščinam življenja s koronavirusom. Pri tem seveda ne morejo reči, da so prilagojene vse aktivnosti organizacij in institucij. Predvidevajo lahko, da določenih aktivnosti zaradi njihove narave ni bilo mogoče prilagoditi. Zdi se tudi, da prevladuje prepričanje, da se (vsaj nekatere) spremembe ne bodo ohranile tudi po stabilizaciji okoliščin ali celo, da se (v kratkem) pričakuje popolno vrnitev stanja, ki je bilo del našega vsakdana pred koronavirusom. V partnerstvu Mreža menijo, da čakanje morda ne bo prineslo pozitivnega učinka tako za ranljive ciljne skupine kot za organizacije. Na drugi strani je zelo spodbudno, da organizacije poročajo o zelo dobrih rezultatih in pozitivnem učinku izvajanja aktivnosti po prilagojenih načinih dela. Primer odgovora:

»Tudi v teh časih dosegamo dobre odzive in presegamo realizacijo ciljev ter visoko vključevanje brezposelnih oseb v zaposlitve ter v programe aktivne politike zaposlovanja.«

Za izboljšanje stanja bo potrebno razmisliti o načinu, kako digitalizacijo v smislu socialne vključenosti in povezanosti spodbuditi v glavah ljudi. Ugotovitev, da veliko organizacij dosega manj uporabnikov in uporabnic in zato ne ve, kaj se z njimi dogaja, je zaskrbljujoča. Partnerstvo Mreža se bo v nadaljevanju usmerilo v zbiranje dobrih praks vključevanja v različne prilagojene aktivnosti in z informiranjem poskušalo doseči čim več ljudi. Spodbujali jih bodo k vključevanju, saj lahko to v veliki meri oblaži življenje v aktualnem, zahtevnem času. Partnerstvo Mreža je še zapisalo:

»Povsem normalno je, če se v teh nenormalnih časih počutimo slabo. Na nekatere stvari ne moremo vplivati. Če se vključujemo v raznolike, prilagojene aktivnosti organizacij in institucij, pa nam je lahko veliko lažje. Hkrati lahko pridobivamo nova znanja in kompetence, za katere pred koronavirusom nismo imeli časa.«

Povezava do celotne analize: klik.

Kaj so razkrili skriti nakupi alkoholnih pijač?

 

Pitje alkohola med mladimi je močno povezano z dostopnostjo alkoholnih pijač (1,2). V Sloveniji področje dostopnosti alkohola mladim uravnava Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), ki v 7. členu prepoveduje prodajo alkoholnih pijač mlajšim od 18 let (3). Po zakonu mora prodajalec alkoholnih pijač ob sumu mladoletnosti kupca zahtevati, da ta izkaže dokaz o starosti z osebnim dokumentom (3). V primeru, da oseba tega ne želi storiti ali da se izkaže za mladoletno, mora prodajalec zavrniti nakup alkoholne pijače (3). Ker mladi navkljub temu poročajo, da nimajo težav s pridobivanjem alkoholnih pijač v trgovinah (1), je bila opravljena obsežna raziskava, ki je preverjala, kako dosledno v različnih trgovinah v Sloveniji upoštevajo zakonski ukrep o prepovedi prodaje alkoholnih pijač mladoletnim (4, 5). Raziskava je prav tako preverjala učinkovitost dveh različnih intervenciji, namenjenih prodajalcem pri izboljšanju doslednosti izvajanja zakonskega ukrepa (4, 5). Dodatno pa je pridobila vpogled v prakse izvajanja zakonskega ukrepa s strani prodajalcev in prodajalk preko osebnih pogovorov na delovnem mestu (4, 5).Raziskava je bila zasnovana na nenaključnem kvazieksperimentalnem pristopu k raziskovanju (4). V prvem koraku je bilo z metodo skritega nakupovanja opravljenih 97 meritev poskusa nakupa alkoholne pijače z nastavljeno mladoletno osebo, v izbranih poslovalnicah trgovskih verig Mercator, Spar, Hofer, Lidl, Tuš in Eurospin v šestih večjih slovenskih mestih, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Novem mestu in Celju. Protokol za poskus nakupa alkoholne pijače je bil določen vnaprej, kjer je skriti kupec poskusil kupiti pločevinko piva in prigrizek. Sodelujoči skriti kupci in opazovalci so bili za to posebej usposobljeni. Podatke o nakupnem procesu se je zbiralo z vprašalnikom izpolnjenim takoj po poskusu nakupa (4, 5).
Rezultati prvega merjenja so pokazali visoko stopnjo neupoštevanja ZOPA prodajalcev v vseh izbranih slovenskih mestih (glej tabelo 1). 

Tabela 1: Uspešnost nakupa piva v različnih krajih (5).

Na podlagi zbranih podatkov prvega merjenja se je pripravilo dve različni intervenciji za izboljšanje nedoslednega izvajanja zakona (5). Prva je bila komunikacijska intervencija, ki je z intervencijskimi materiali in osebnim pristopom prodajalke in prodajalce opominjala na pomembnost izvajanja ZOPA ter na njihovo vlogo pri skrbi za zdravje mladih. To vrsto intervencije je prejelo 26 trgovin. Druga je bila intervencija izvedena v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS, kjer je inšpektor ob ugotovitvi kršitve zakona dodelil predpisano kazen. To vrsto intervencije je prav tako prejelo 26 trgovin. Preostalih 45 trgovin ni prejelo nobene vrste intervnecije in so predstavljale kontrolno skupino (4, 5). Dva meseca po izvedenih intervencijah se je ponovno opravilo meritev poskusov nakupa z nastavljeno mladoletno osebo v vseh 97 trgovinah, s čimer se je preverjalo kratkoročne učinke intervencij na doslednost izvajanja zakona (4, 5).
Po izvedbi intervencij se je uspešnost nakupa alkoholnih pijač s strani mladoletne osebe skupno zmanjšala v izbranih trgovinah (glej tabelo 2).

 

 

 

Tabela 2: Primerjava uspešnosti nakupa alkohola med kraji pred in po intervencijah (5).

Pri tem je imela intervencija s tržnim inšpektoratom večje učinke na dosledno izvajanje ZOPA (glej sliko 1), kar je skladno tudi z nekaterimi tujimi raziskavami (6-10); medtem ko je imela komunikacijska intervencija le manjše učinke.

 

 

 

 

Slika 1: Deleži prodanih piv pred in po intervencijah glede na tip intervencije (5).
»Tržni inšpektorat RS – razkritje«, vključuje 18 trgovin, kjer se je inšpektor razkril in izrekel kazen trgovini, saj je bil nakup alkoholne pijače s strani mladoletnega kupca uspešen; »Tržni inšpektorat RS – ni razkritja«, vključuje 8 trgovin, kjer do razkritja inšpektorja sploh ni prišlo, saj je prodajalka pravilno izvedla ZOPA.

Pokazala se je tudi jasna korelacija med zavrnitvijo nakupa alkoholne pijače mladoletni osebi in zahtevo po predložitvi osebnega dokumenta, a je bila žal izmerjena nizka stopnja zahtev po predložitvi osebnega dokumenta tako pred intervencijami kot po njih (4).

 

 

 

 

Slika 2: Delež uspešno prodanih piv glede na preverjanje osebnega dokumenta (5).
Povezanost med preverjanjem osebnega dokumenta in uspešnostjo nakupa je statistično značilna in velja za obe fazi zbiranja podatkov, tako pred intervencijami (χ2 = 31,38, p < 0,001) kot po intervencijah (χ2 = 48,42, p < 0,001).

Kljub uspešnosti intervencij je upoštevanje ZOPA še vedno slabo, kar bi moralo politične akterje spodbuditi k dopolnitvi ZOPA in sankcij za njegovo neupoštevanje. Iz pogovorov s prodajalci in prodajalkami tekom komunikacijske intervencije se je pridobil pomemben  vpogled v zaznane ovire in spodbude za spoštovanje ZOPA v praksi, ena izmed ključnih ugotovitev je bila ta, da vodstva trgovinskih verig ne namenjajo posebne pozornosti tej zakonski dolžnosti in da svoje zaposlene motivirajo za to predvsem, ko je resna grožnja kazni, tj. poostren nadzor tržnega inšpektorata (4, 5). Morda bi bila uvedba licenc za prodajalce alkoholnih pijač, ki so lahko v primeru kršitve ZOPA odvzete, ena od teh dopolnitev. Morda bi to spodbudilo vodstva trgovskih verig, da svojim prodajalcem ponudijo usposabljanja s konkretnimi usmeritvami za prakso izvajanja zakonske dolžnosti, da bi to vedno lahko izvajali dosledno.

Viri:
1. Boben-Bardutzky D, Boben D, Čebašek-Travnik Z, Levačič M, Sorko N, Zorko M. Pot v odraslost – z ali brez alkohola?: rezultati raziskave o odnosu srednješolcev do alkohola. Ljubljana: Žarek upanja, 2010.
2. ESPAD. Availability of substances. ESPAD report 2015. “Do alcohol compliance checks decrease underage sales at neighboring establishments?” Accessed October 1st, 2020 at: http://www.espad. org/report/situation/availability-of-substances.
3. Zakon o omejevanju porabe alkohola: Uradni list RS, št. 27/17 z dne 2. 6. 2017.
4. Kamin T, Čož S, Atanasova S. An examination of retailers’ compliance with the minimum legal drinking (purchasing) age law in Slovenia: a quasi- experimental intervention study. Zdr Varst. 2021;60(2):105-113. doi: 10.2478/sjph-2021-0016.
5. Čož S., Kamin T., Atanasova S, Nared D. Rezultati raziskovanja prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim v Sloveniji in učinkov dveh intervencij za zmanjševanje prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim. Raziskovalno poročilo. Ljubljana, 2020.
6. Wagenaar AC, Toomey TL, Erickson DJ. Preventing youth access to alcohol: outcomes from a multi-community time-series trial. Addiction. 2005;100:335-45. doi: 10.1111/j.1360-0443.2005.00973.x.
7. Montgomery JM, Foley KL, Wolfson M. Enforcing the minimum drinking age: state, local and agency characteristics associated with compliance checks and Cops in Shops programs. Addiction. 2006;101:223-31. doi: 10.1111/j.1360-0443.2006.01328.x.
8. Paschall MJ, Grube JW, Black C, Flewelling RL, Ringwalt CL, Biglan A. Alcohol outlet characteristics and alcohol sales to youth: results of alcohol purchase surveys in 45 Oregon communities. Prev Sci. 2007;8:153-9.
9. Huckle T, Conway K, Casswell S, Pledger M. Evaluation of a regional community action intervention in New Zealand to improve age checks for young people purchasing alcohol. Health Promot Int. 2005;20:147- 55. doi: 10.1093/heapro/dah610.
10. Erickson DJ, Smolenski DJ, Toomey TL, Carlin BP, Wagenaar AC. Do alcohol compliance checks decrease underage sales at neighboring establishments? J Stud Alcohol Drugs. 2013;74:852-8. doi: 10.15288/ jsad.2013.74.852.

Avtor ilustracije naslovne fotografije je Gašper Rus.

Evropska spletna raziskava o uporabi drog

Nacionalni inštitut za javno zdravje se je pridružil mednarodni raziskavi o uporabi drog, ki jo koordinira Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA).

Presečna raziskava bo istočasno potekala v 32 evropskih državah, podatki pa bodo mednarodno primerljivi. Vprašalnik je pripravil EMSDDA, na NIJZ so ga prevedli in prilagodili slovenskim razmeram.Cilj raziskave je zbrati informacije o različnih vzorcih uporabe različnih drog, pogostosti uporabe, načinu uporabe ter količini uporabljenih drog med uporabniki drog. Z zbranimi informacijami bodo na NIJZ dobili boljši vpogled v uporabo drog v Sloveniji in Evropi, s katerim bodo lahko prispevali k izboljšanju slovenskih in evropskih politik na področju drog.

V raziskavi lahko sodelujejo osebe, stare 18 let ali več, ki so v zadnjih 12 mesecih vsaj enkrat uporabile katero izmed naslednjih drog: konoplja (hašiš ali marihuana), kokain, ekstazi/MDMA, amfetamin, metamfetamin, heroin ali katerokoli novo psihoaktivno snov.

Raziskava se izvaja v obliki spetne ankete med osebami, ki uporabljajo droge. Anketa ne predstavlja tveganj za udeležence. Anketa je povsem anonimna in ne zajema podatkov, s pomočjo katerih bi lahko identificirali anketiranca. Podatki, navedeni v anketi, so zaupni.

Rezultati raziskave bodo dostopni na spletni strani NIJZ.

Povezava do informacij o raziskavi

Povezava do spletne ankete v slovenščini

Povezava do spletne ankete v angleščini

Uradno vabilo NIJZ
Kontakt za dodatna vprašanja: raziskave@nijz.si