Lilia’s adventure in Brežice, Slovenia

Hearing a lot about the exquisite beauty of Slovenia made me eager to write it down on my “ Must-Visit “ destinations, until the time came. I remember one of the executive board members of my association in Tunisia “ CCAB “ texting me about this new opportunity and giving me the task to form a team as soon as possible. It was quite exciting for me because I was about to mark one of my goals with the “check “ mark , and not only that but also, to learn about sustainable mobility as a completely new theme.

Then time came for the exchange and it all started with wide open eyes ready to connect with the wonderful spirits in front of me. I remember the first laugh and the first conversation that gave birth to a range of brand new friendships that were created within Brezice. Thus, forming our very special “ OHANA” that kept making me feel beyond grateful to meet each and every participant out there. “ OHANA means family.Family means nobody gets left behind or forgotten” OHANA!. The same sentence and the same flame of gratifying emotions were filling the air every single day with a cozy and friendly atmosphere.

Chilling around Brezice, was literally one of the best parts of the day. That small town was a ray of sunshine that filled me with delight and freshness everytime I stared at any part of it. I remember a list of tasks that we were supposed to complete by evening, and we had at some point to talk with the locals, then BOOM! I was amazed by the way how the Slovenians living there were very welcoming and cheerful enough to make you sense the feeling of belonging. At that moment I realized that I really love that country and that I want to pay it another visit.

Goodbyes were my emotional part, yet I am beyond relieved that I am going to meet all of those amazing souls once again in Turkey just to recreate awesome moments together, because: Once OHANA, forever OHANA. I can not wait to meet them all again and refresh the pleasant connection we had just to feel the power of cultural exchange.

 

Written by Lilia Khazri

 

the BREXPERIENCE

24 September, Friday. Early dawn. Sunrise over the chilly town of Brežice. Half of the Macedonian team, after being left on the highway and walked for 1 hour, have just arrived at the youth center. Of course, from the wrong side of the entrance so after 30 minutes of confusion and small conversation with the employees we’ve got to knock ourselves to sleep immediately in the surprisingly good (turns out amazing) youth center in Brežice.

My low expectations for the project were smashed by the end of the second day of the project. We have met all the participants, our amazing facilitators and I have to say the most dedicated people to a cause, the Slovenian “No-Excuse” participants and volunteers, surviving and having fun on a youth exchange without drinking, YES, they are doing it! I am truly fascinated and amazed by their pure willpower and dedication to their organization on top of being highly educated and absolutely, amazing people to chill out and have a nice conversation.

I also need to add that the facilitators made, the already interesting topic of sustainable mobility, even more interesting through their knowledge, huge sense of humor and of course the energy of the family. Sometimes on these kind of projects facilitators are fun, but usually they distance themselves, unlike Neja, Vili and Manci who were truly part of the participants in every way.

The highest number of energizers and definitely the funniest energizers on any project I have been to, along with great workshops dedicated specifically to the topic, good coffee (on a youth exchange, can you believe it?) and the good food made the project even more amazing than what I expected.

I personally had an amazing time and probably the only reason I am still not on my post-youth-exchange sadness is that I know we will meet again for the second part of the project.

Of course, there is a ton of happy moments that I will need 496 pages to write it all down, but I will finish my BREXPERIENCE by thanking Neja, Vili and Manci along with the Cypriots, Georgian, Macedonian, Slovenian, Tunisian and the Turkish team for being part of such an amazing project and making the amazing memories together! I cannot wait to see you all again! OHANA! <3

 

 

the BREXPERIENCE of Jordan Penchov

 

Poziv Vladi RS k takojšnjemu ukrepanju za zajezitev posledic napovedanega dviga cen energentov

Dvig cen električne energije in zemeljskega plina na veleprodajnih trgih v EU in napovedane podražitve energije za potrošnike zahtevajo hiter in usklajen odziv. Podpisniki poziva smo prepričani, da se špekulacije na mednarodnih energetskih trgih ne smejo odražati na položnicah gospodinjstev.

Več na povezavi.

Duševno zdravje je eden od temeljev za zdravo življenje

Za ustrezno delovanje našega telesa ni pomembno le naše fizično zdravje, temveč tudi duševna stabilnost. Slednja predstavlja temelj kakovosti našega življenja ter nam omogoča, da dosegamo svoje cilje in resnično živimo polno življenje. Nudi nam tudi zadostno moč za soočanje s stresnimi situacijami in dnevnimi izzivi.

Težave z duševnim zdravjem se lahko izražajo na različne načine – včasih se nas lahko na primer loti le jesenska otožnost ob koncu poletja, ki sčasoma mine. Ker pa se duševne težave še bolj izrazijo v kriznih obdobjih, s kakršnim se zaradi pandemije covida-19 soočamo tudi danes, lahko preprosta otožnost preraste v motnje, ki začnejo pomembno ovirati naše vsakodnevno delovanje.

Pandemija je namreč močno vplivala na duševno zdravje ljudi, pri čemer so bili še posebej prizadeti mladi, zdravstveni delavci, ljudje, ki živijo sami, osebe z že obstoječimi duševnimi motnjami in marginalizirane skupine. Tovrstne krizne situacije lahko povzročijo občutke nemoči, žalost, jezo, razdraženost ali strah.

Slabše duševno zdravje lahko posledično privede tudi do zdravstvenih problemov, težav pri osredotočanju na povsem vsakodnevne zadolžitve in nemirnega spanca, izgube apetita ali pa kroničnih bolečin. V tem primeru lahko stres enostavno predstavlja preveliko breme za naše duševno zdravje in povzroči resnejše duševne motnje, kot sta tesnobnost ali depresija, pogosta pa je tudi odvisnost od alkohola ali drog – takrat je potrebno takojšnje ukrepanje.

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni je v sklopu svoje kampanje, namenjene ozaveščanju o kroničnih nenalezljivih boleznih in življenju z njimi v času pandemije covida-19, pripravilo članek z nasveti o duševnem zdravju. Preberite, kako lahko kljub turobnejšemu vremenu in omejitvam zaradi pandemije že zdaj preventivno poskrbite za svoje duševno zdravje.

Vse se začne s prehrano

O povezavi med hrano in splošnim počutjem čivkajo že vrabci na strehi in prav gotovo ste tudi sami opazili, da se po zdravem in polnovrednem obroku počutite mnogo bolje kot po hamburgerju in krompirčku. Ne samo, da vam takšen obrok ne da veliko hranil, pogosto je zaradi hitre prehrane prisotna tudi slaba vest, ki še dodatno negativno vpliva na naše mentalno stanje.

Svetujemo vam, da za dobro počutje povečate vnos sadja in zelenjave ter, če je le mogoče, pazite na vnos hrane z visoko vsebnostjo sladkorja, soli in maščob. Res je, da vas lahko hrana, v kateri je veliko sladkorja, za trenutek spravi v boljšo voljo, vendar temu kmalu sledi znižanje ravni sladkorja v krvi, kar privede do nihanja razpoloženja.

Ne pozabite na gibanje

Tudi gibanje ima pozitiven vpliv na naše duševno počutje. Ljudje, ki so redno aktivni, so na splošno srečnejši in čustveno stabilnejši, za kar poskrbijo endorfini, ki jih naše telo izloča med telovadbo.1

To pa ne pomeni, da morate za boljše počutje vsak teden v fitnesu preživeti več ur. Dovolj je že zmerna vadba – izberite si nekaj, kar vas resnično veseli, saj boste lahko tako v svojem urniku lažje našli čas za gibanje. Na spletu najdete številne posnetke različnih vadb, ki ne zahtevajo nobenih pripomočkov, zato nova rutina ne bo obremenila vaše denarnice.

Dihajte!

V stresnih situacijah je najlažje pozabiti na pravilno dihanje. Naše telo se znajde v krču in pogosto ne vidimo več izhoda iz trenutnega stanja. Zato je ključno, da se v takšnih trenutkih čim bolj umirimo in osredotočimo na svoj dih ter pri tem poskusimo odriniti negativne misli.

Svetujemo vam, da se aktivno posvetite “treniranju” pravilnega dihanja, da vas naslednja stresna situacija ne bo ujela nepripravljenih. Prenesite kakšno od aplikacij za meditiranje – že nekaj minut na dan vas bo umirilo in opremilo za spoprijemanje s stresom in negativnimi mislimi.

Izogibajte se alkoholu, tobaku in drugim drogam

Tesnobnost, depresijo in druga stanja marsikdo poskuša omiliti z alkoholom, tobakom in drugimi drogami. Ne samo, da tovrstne droge nudijo zgolj trenutno olajšanje, temveč poleg tega predstavljajo tudi dejavnike tveganja za nastanek drugih bolezenskih stanj ali zaplete pri boleznih, kot je na primer covid-19. Povečajo namreč tveganje za nastanek sindroma akutne dihalne stiske, ki je eden najtežjih zapletov covida-19, sepso, alkoholno bolezen jeter in nekaterih oblik raka.2

Pogosto pa uporaba drog ne pripomore niti k trenutnemu boljšemu počutju, saj lahko izostri naše čute in nas zaradi slabega predhodnega počutja pahne v še slabše razpoloženje, povzroči strašljive halucinacije in pripelje do odvisnosti. Če menite, da ste tudi sami postali odvisni od tovrstnih substanc, lahko pomoč najdete na naslednjih povezavah:

Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (01 587 49 80)

Društvo anonimnih alkoholikov Slovenije (01 433 82 25)

UP – Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem (01 434 25 70)

Slovensko združenje za zmanjševanje škodljivih posledic drog – DROGART (041 730 800)

Več kontaktov do programov pomoči pri zasvojenosti lahko najdete tudi na povezavi.

Pišite dnevnik hvaležnosti

Ko imamo težave z duševnim zdravjem, se naši možgani pogosto osredotočijo zgolj na slabe izkušnje. Zato se potrudite in vsak dan nekaj minut namenite iskanju pozitivnih stvari, pa naj se vam zdijo še tako banalne.

Poiščite lep zvezek, ki ga lahko hranite kar v nočni omarici, in vsako jutro vanj zapišite pet stvari, za katere ste oziroma boste tisti dan hvaležni. To ne pomeni, da si boste zatiskali oči pred problemi, vendar vam lahko teh nekaj minut, ki jih boste namenili pozitivnemu razmišljanju, pomaga vztrajati pri izboljšanju duševnega zdravja.

Povežite se z drugimi

Ne pozabite na ohranjanje stikov z drugimi. Še posebej v času pandemije je precej enostavno zanemariti odnose s prijatelji, četudi si tega ne bi želeli, saj se z njimi pogosto ne moremo videti v živo.

Na srečo imamo danes na voljo veliko drugih možnosti za spletna druženja. Najdite čas, da se vsak dan slišite s svojimi bližnjimi, pa čeprav zgolj za nekaj minut. Če delate od doma, sodelavce povprašajte po njihovem počutju in med sabo delite nasvete za spopadanje z novo realnostjo.

Naj bodo ti težki časi tudi inspiracija za vas, da naredite nekaj dobrega za nekoga drugega in tako spletete nova poznanstva. Imate morda starejšo sosedo, ki zaradi bolezni ne more po nakupih? Vprašajte jo, če ji lahko kako pomagate, ali pa naredite kakšno drugo dobro delo – takoj se boste počutili bolje.

Popestrite si vsakdan z novo rutino

Marsikdo ob besedi “rutina” pomisli na nekaj dolgočasnega, vendar je lahko ta izjemno dobra za naše duševno zdravje. Naši možgani imajo namreč radi ponavljajoče se situacije, saj tako vedno vedo, kaj lahko pričakujejo od danega trenutka.

Poskusite torej vzpostaviti dnevno rutino – ta lahko zajema uro, ob kateri se zjutraj zbudite in zvečer zaspite, obroke, čas za delo, prosti čas … Seveda ni treba, da se vsak vaš dan odvija po istem kopitu, vendar je dobro, da imate v življenju določeno strukturo.

Pojdite na svež zrak

Ob hladnem vremenu nas pogosto zamika, da bi čim več časa preživeli v zavetju toplega doma. Vseeno pa je tako za naše telesno kot tudi duševno zdravje izredno pomembno, da se vsak dan odpravimo na svež zrak in vsaj nekaj časa preživimo na dnevni svetlobi.

Če nimate časa za dolg sprehod, se lahko s skodelico čaja premaknete na vrt ali pa vsaj ob odprto okno ter nekaj trenutkov namenite sproščanju ob opazovanju neba.

Poskrbite za dovolj spanja

Ustrezna higiena spanja je izredno pomembna za naše duševno zdravje. Če premalo spimo, nas namreč veliko lažje preplavijo negativne misli in slaba občutja.

Tudi pri spanju je dobro najti rutino – vsak dan pojdite v posteljo ob približno isti uri ter se poskusite izogniti jutranjemu poležavanju in vstajajte ob zgodnejših urah. Postelja naj bo namenjena spanju in ne gledanju televizije, prehranjevanju, delu … Ko zjutraj vstanete, jo posteljite, nato pa se vanjo vrnite šele zvečer, najraje z dobro knjigo in skodelico čaja, ki vas bo zazibala v trden spanec.

V primeru, da imate težave s spanjem, poskusite z večerno jogo ali meditacijo, v pomoč pa so vam lahko tudi različne sproščujoče zgodbe, ki si jih lahko zavrtite pred spanjem. Na YouTubu jih lahko najdete ogromno (pobrskajte za “sleep stories”), obstajajo pa tudi različne aplikacije, ki vam lahko pomagajo pri sproščanju pred spanjem.

Preživite manj časa pred zasloni

Čeprav se je v času epidemije skorajda vse preselilo na splet, se vseeno poskusite izogniti nepotrebnemu preživljanju prostega časa pred različnimi zasloni. S tem mislimo na brskanje po internetu in družbenih omrežjih ter večurno pregledovanje objav oseb, ki jih sploh ne poznate. Na telefonu si nastavite opomnik ali uporabite funkcijo, ki vam po določenem času onemogoči dostop do aplikacij za družbena omrežja.

Prav tako se izogibajte zaslonom ob večerih, ko ima modra svetloba še večji vpliv na vaše počutje in spanje. Če menite, da imate težave z omejevanjem časa, ki ga preživite na spletu, poiščite strokovno pomoč.

 

Kot vidite, lahko že z nekaj majhnimi spremembami naredite veliko za izboljšanje lastnega duševnega zdravja. V primeru, da vam opisani nasveti ne pomagajo, saj takšni znaki in simptomi trajajo že dalj časa in predstavljajo prevelik problem za vaše normalno življenje, pa nemudoma poiščite pomoč.

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik, ki vam bo po potrebi predpisal zdravljenje, napotil k specialistu ali se z vami pogovoril o drugih oblikah pomoči.

V primeru zelo hude stiske se lahko obrnete neposredno na:

  • dežurnega zdravnika
  • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice
  • reševalno službo (112) ali
  • urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70)

Za podporo in pogovor ter več podatkov o ustreznih oblikah pomoči se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur, vsak dan)
  • Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro, ob vikendih in praznikih med 18. in 22. uro)
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro)

Internet kot podpora v času stiske vam ponuja še dodatne vire pomoči in informacij:

Viri:

1 https://www.webmd.com/depression/guide/exercise-depression

2 https://www.nijz.si/sl/pitje-alkohola-slabi-naso-sposobnost-boja-proti-bolezni-covid-19

 

Akademija Brez izgovora v svoji prvi izvedbi usposobila preko 115 mladih iz vse Slovenije

V letu 2020 je svetovna pandemija povzročila težave na področju zaposlovanja, predvsem zaposlovanja mladih. Zmanjšanje celotnega delovno aktivnega prebivalstva je bilo med leti 2019 in 2020 1,1 %, v enakem obdobju pa se je število delovno aktivnih mladih zmanjšalo za 5,9 %.[1] Stopnja registrirane brezposelnosti je bila leta 2020 v večini regij najvišja v starostni skupini med 15 in 24 let. V povprečju je bilo brezposelnih kar 17 % delovno aktivnih oseb iz omenjene populacije. Vidne so tudi razlike med deležem zaposlenih mladih v današnjem času v primerjavi iz časa osamosvojitve leta 1991. Najbolj očitna razlika je pri 25-letnikih, saj je v tej starostni skupini zaposlenih le 55,4 % mladih v primerjavi z 82,2 % leta 1991.[2]

Tako izrazito razliko si v lahko razlagamo s podaljševanjem časa izobraževanja, po drugi strani pa to priča o težavnosti vstopa na trg delovne sile.

 

Na te izzive je odgovorila Akademija Brez izgovora, ki je potekala zadnjih 20 mesecev, ko je bilo izvedenih 8 ponovitev 112-urnih usposabljanj na področju vzgoje in izobraževanja, mladinskega dela in druge vrste pedagoškega dela, s čimer smo dosegli več kot 115 mladih nezaposlenih oseb, starih med 20 in 29 let.

 

“Ob pričetku projekta Akademija Brez izgovora v začetku leta 2020 še nihče ni slutil, kakšno nadaljevanje leta imamo pred seboj, kmalu pa nam je epidemija krojila življenje na vsakem koraku. Velik vpliv je imela tudi na mlade, predvsem na področju družabnega življenja in šolanja, pa tudi zaposlovanja. Pričakovano se je v tem času povečala brezposelnost mladih, vstopanje na trg dela je bilo močno oteženo in projekti, kakršen je projekt Akademija Brez izgovora, so postali še toliko pomembnejši za blažitev posledic epidemije,” je povedala Mia Zupančič, vodja projekta. “Čeprav ob začetku projekta nismo pričakovali, da bomo skoraj vsa načrtovana usposabljanja izvajali prek spleta ter da bomo morali vse aktivnosti prilagoditi novi realnosti, nas to ni ustavilo. Kljub izzivom, s katerimi smo se pri projektu soočili, smo vsa usposabljanja izpeljali zelo uspešno, v projekt smo vključili več udeležencev, kot smo načrtovali, kar nam je delno omogočilo tudi izvajanje usposabljanj na daljavo. Verjamemo, da je projekt Akademija Brez izgovora pomagal pri opolnomočenju mladih za uspešno premagovanje preprek in težav, ki jih čakajo v obdobju zgodnje odraslosti.”

 

Predsednik Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, Nassim Djaba, poudarja pomembno vlogo, ki jo ima mladinsko delo na zaposlovanje mladih. “V Sloveniji je težava, da je v nevladnem sektorju, kamor spada tudi mladinski sektor, zaposlen izredno majhen delež delovno aktivnih prebivalcev – manj kot 1 % delovno aktivnega prebivalstva, medtem ko je evropsko povprečje več kot 5 %. Tako strokovnjaki kot delodajalci pa pogosto izpostavljajo pomen pridobivanja izkušenj tudi s pomočjo neformalnega izobraževanja, kar je eden od stebrov mladinskega dela. Za

   

kvalitetno mladinsko delo je potrebno zagotoviti redno zaposlene osebe, ki za to skrbijo, saj trenutno velika večina celotnega mladinskega dela sloni na prostovoljcih. Z mladinskim delom in v mladinskih organizacijah mladi pridobijo dragocene izkušnje in postanejo aktivni državljani. Mladinsko delo daje mladim dodano vrednost in jih opremlja s kompetencami, ki jim pomagajo pri ustvarjanju kariere.”

 

Eden od udeležencev projekta, Žan Strnad, ki se je po udeležbi na usposabljanju uspešno zaposlil, je poudaril, da je na usposabljanju pridobil pomembno znanje in veščine dela z mladimi, povezal se je z organizacijami v nevladnem sektorju ter si tako razširil možnosti dela na novo področje ter na podlagi pridobljenih informacij izpopolnil svoj življenjepis in motivacijsko pismo, kar mu je v končni fazi pomagalo pridobiti prvo zaposlitev: “Hvaležen sem za udeležbo na usposabljanju v okviru projekta Akademija Brez izgovora, saj mi je to olajšalo vstop na trg dela. Pred tem sem se soočal s precejšnjimi izzivi na tem področju, usposabljanje pa mi je dalo dodatno samozavest in kompetence, ki so mi omogočile uspeh pri iskanju službe.”

 

Projekt Akademija Brez izgovora je projekt Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in partnerskih organizacij (Mladinski center Krško, Socialna akademija, Inštitut za raziskave in razvoj Utrip in Zavod Vozim), ki naslavlja problematiko zaposlovanja mladih. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt odgovarja na izzive, s katerimi se srečujejo mladi ob vstopu na trg dela in ki so se v letih 2020 in 2021 zaradi epidemije virusa COVID-19 še poglobili.

 

Kontakt:

Mia Zupančič

Vodja projekta

mia.zupancic@noexcuse.si

Mobitel: 041 679 756

[1] Zavod RS za zaposlovanje (2021): Mladi in trg dela; Ljubljana. Dostopno na: https://www.ess.gov.si/_files/14103/Analiza_Mladi_in_trg_dela_2021.pdf.

 

[2] Statistični urad Republike Slovenije (2021): Od 1991 se je delež mladih zmanjšal z 22,5 % na 14,7 %. Dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9743.

 

URADNO SPOROČILO ZA JAVNOST

Summer camp 2021!

Konec julija, ko bi se nas večina najraje preselila v hladilnik, se je tudi letos odvijal tradicionalni poletni tabor No Excuse Summer Camp. Na Kokarski jasi v Mozirju smo preživeli pet res nepozabnih dni. Doživeli smo vse; od vročine do dežja, od športa do geografije in politike, od Lorelle Flego do Magic Mike-a. 

Camp smo otvorili v ponedeljek, ki je bil precej poseben dan. Zaradi COVID-a so srečanja pred tem potekala le prek Zoom-a in večina med nami se je v Mozirju prvič srečala v živo. Sicer se je to kar težko opazilo, ker smo se vsi zelo hitro spoprijateljili. Če pa je pri kom prevladala sramežljivost, so ga opogumile razne igre, ki smo se jih igrali popoldne, ali pa postavljanje šotorov pred večerjo. Kdo bi si mislil, da bo postavljanje šotorov cel dogodek! Zvečer je sledila igra »Famous people wanna be,« kjer sta bila, na moje presenečenje, največkrat omenjena Jan Plestenjak in Janez Janša. No, zvrstili so se tudi mnogi predsedniki ZDA, Saša Lendero, ki ne gre na kolena, La Toya, Brad Pitt in drugi.

Da ne dolgovezim o vsakodnevnih aktivnostih, ki ste jih na vašo žalost mnogi zamudili, bom raje poudarila le stvari, ki so na nas naredile največji vtis. Stavim, da večine ne zanimajo podrobnosti naših pogovorov o politiki, ali pa naštevanje vseh držav, ki se začnejo na M. 

Vsem je verjetno v spominu ostal obisk članov organizacije EUSALP, ki so nam sredino dopoldne popestrili s strateško igro. V njej smo gradili, se vojskovali in izrabljali naravne vire ter se soočili s posledicami našega nespametnega ravnanja. Morda smo malo prepozno ugotovili, da je cilj igre prav medsebojno sodelovanje.  Popoldne pa so nam predstavniki organizacije predstavili še delovanje makroregije ter svoje cilje in nam pokazali, kako se tudi mladi lahko vključimo v njihove projekte ter prek tega soustvarjamo prihodnost mladih v alpskih državah. 

Predstavniki EUSALP pa niso bili naši edini gostje. Obiskali so nas tudi taborniki, ki so nas naučili postaviti bivak. Skupaj smo nabirali veje, vezali šotorke ter s sekiro ostrili palice in kole. Če sem povsem iskrena, so nam pokazali tudi, kako se naredi taborni ogenj, a se z našim izdelkom ne moremo ravno pohvaliti. 

Dolgo sem razmišljala, kako naj strnem večerne dogodke v kratek odstavek, a mi ni uspelo. Večeri na Summer Campu so očitno res zelo posebni in nepozabni. Pravijo, da ni tabora brez krsta in tudi mi nismo nobena izjema. Od brskanja po bioloških odpadkih in polivanja z vodo, do čebule z nutello. Vseh pet novincev je (na srečo) uspešno prestalo izzive in uradno s(m)o postali del družine No Excuse. Gostili smo tudi lokalni mozirski TEDx večer in kot pravi kulinarični mojstri pekli pice na žerjavici. Tekmovalci iz MasterChef-a bi se nas ustrašili. 

Seveda pa večer ni pravi poletni družabni večer brez bedenja dolgo v noč. Smejanje v neskončnost in petje ob ognju sta naredila to izkušnjo še posebej nepozabno. Zaključili pa smo v stilu; spanje pod milim nebom in gledanje zvezdnih utrinkov. Nas je zeblo? Ja. Smo ponoči slišali čudne zvoke? Seveda. A to ne spremeni dejstva, da smo zadnji dan točili solze in si želeli, da bi le še kakšen dan lahko ostali v našem malem raju.

Poglej si še video —> TUKAJ

Poglej si galerijo slik —> TUKAJ

Prispevek je pripravila Karin Pust, aktivistka Brez izgovora

Pot do Fuerteventure in nazaj

Šest aktivistov iz Slovenije se je udeležilo izmenjave, ki je trajala 6 polnih dni. Trajnostni razvoj nas je vodil skozi doživetje. Lahko bi rekli, da smo bili na potovanju, skozi katerega smo se naučili veliko novega. Do končne destinacije, smo preko Italije z dvema letoma v poznih večernih urah pristali na Fuerteventuri. Tam so nas pričakali ljudje iz štirih različnih držav. Španije, Poljske, Romunije in Cipra. Naslednji dan 15. 7. 2021 smo začeli s programom in ga nadaljevali, vsako jutro ob 9.30. Med državami smo si delo porazdelili, vsaka skupina je imela po dve delavnici. Na delavnicah, smo na kreativen način spoznavali cilje trajnostnega razvoja. Preizkušali smo se v igranju, pisanju, snemanju filmčkov, recitiranju…

Lepote otoka smo videli tudi na drugačen način. Domačini so nam pokazali, da le ni vse tako popolno. Prišla sta morska biologa, ki se ukvarjata z ponovnim naseljevanjem glavatih karet (Caretta caretta), ter z izvajanjem sezonskega monitoringa mikroplastike. Izpostavila sta, da se s tokovi prenašajo smeti iz Kitajske, Turčije in tudi Amerike. Tudi sami smo na bližnji plaži izvedli postopek merjenja količine mikroplastike. Ugotovili smo, da je količina le-te na izbranem mestu relativno majhna, ko pa smo videli, koliko jo je na drugih plažah, smo vsi ostali brez besed.

Program in prosti čas sta bila dobro razporejena. Tretji dan je bil v celoti rezerviran za prosto raziskovanje otoka. Nekateri so si ogledali znamenitosti Fuerteventure: od vulkanov in veveričk, do prelepih plaž. Ena od njih je tako imenovana PopCorn Beach, na kateri so kamni v obliki kokic. Ostali pa so se odločili za »brčkanje« v nastanitvenem hotelu s prelepim bazenom in sončkom nad njim. Vsaka država je pripravila svoj kulturni večer, na katerem so nas gostili s svojimi tradicionalnimi jedmi in glasbo.

Za hrano je bilo dobro poskrbljeno od zajtrka do večerje. Ko pa smo si zaželeli nekaj individualnega, smo si lahko izbrali naročilo v mestu. Ko je datum odkorakal do 20. 7. 2021, smo izvedli še čistilno akcijo na eni od plaž, nato pa smo se odpravili na testiranje, kjer smo ugotovili, da se naslednji dan lahko negativni s pozitivnimi vtisi vrnemo v Slovenijo.

Članek je napisala Vanja Stanojević.

Vanja, Tina, Gaja, Viliana, Kristjan, Ilma

Sodeluj v Erasmus+ projektu: Turn on the brain and do circular

Pri Brez izgovora iščemo ekipo 6 mladih, ki bodo sodelovali v okviru Erasmus+ projekta z naslovom Turn on the brain and do circular.

Cilj mladinske izmenjave je ozaveščanje o problematiki odpadkov ter iskanje rešitev v krožni ekonomiji. Izmenjava se bo odvijala v čudoviti okolici, na pobočju Fruške gore v vasici Jazak (Srbija). Območje spada pod prvi Nacionalni park Srbije, ki je lansko leto praznoval že 60 let! Več informacij lahko najdeš v infopacku!

Izmenjave se lahko udeležijo mladi stari od 18 do 25 let.

Kotizacija za udeležbo na izmenjavi je 45 €.

Prijave zbiramo do 21. 7. 2021! Pohitite preden se zapolnijo prijave!

PRIJAVI SE TUKAJ

Anketa za mlade in mladinske delavce glede znanja in potreb na področju podnebnih sprememb

Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija sodeluje v projektu Sustainaware, katerega namen je z metodami neformalnega izobraževanja poučiti mlade o podnebnih spremembah in kako jih ublažiti.

Cilji projekta so:

  • prikaz trenutnih izobraževalnih možnosti, razpoložljivih orodij in pomanjkljivosti;
  • razvoj modela izobraževalnih kompetenc, ki ga lahko mladinske organizacije in pedagoški delavci uporabljajo za poučevanje tematike podnebnih sprememb med mladimi.

Trenutno pripravljamo kompetenčni model za mlade in mladinske delavce, za čim večjo relevantnost in ustreznost pripravljenega modela pa potrebujemo pregled stanja med mladimi in mladinskimi delavci na tem področju. V ta namen smo pripravili vprašalnik, za katerega vas vabimo, da ga razširite med svojimi kontakti ali objavite v novičniku.

 

Vprašalnik je dostopen tukaj: https://forms.gle/wUFJQ3h9EMitK6vx7