MANJ TVEGANO PITJE: Mit ali resnica?

  • Ali res obstaja manj tvegano pitje alkohola? Ali alkohol vedno ogroža zdravje?
  • Ali je manj tvegana meja pitja za vse enaka? 

Pitje alkohola je za zdrav življenjski slog mnogokrat odsvetovano. Vsem je jasno, da alkohol v prekomernih količinah nikoli ni blagodejen za naše telo. Toda meja med alkoholom in zdravjem postane bolj zabrisana, če govorimo o enem kozarcu ali dveh. Nekateri ponujajo maksimalno število meric, spet drugi ga povsem odsvetujejo. Torej, kdaj je alkohola preveč? Ali res obstaja t.i. manj tvegano pitje alkohola?

Manj tvegano pitje alkohola pomeni količino vnosa alkoholne pijače, ki na daljši rok ne bo negativno vplivala na naše zdravje. Ker so naša telesa različna, je ta mera za vsakega posameznika različna, zato strokovnjaki za različne demografske skupine predlagajo različne mere. Na primer, odrasli moški lahko spijejo nekoliko več kot ženske, če te niso noseče ali ne dojijo. Določene bolezni prav tako spremenijo mero manj tveganega pitja.

 

 

Vendar pa manj tvegano pitje ne pomeni, da je ta količina alkohola priporočena. Nasprotno, gre zgolj za sprejemljivo količino, ki najverjetneje ne bo poslabšala našega zdravstvenega stanja. Prav tako je potrebno poudariti, da meja manj tveganega pitja ne označuje meje zdravega pitja. 

Zadnje raziskave namreč kažejo, da lahko vsaka kapljica poslabša naše zdravje na dolgi rok. Tudi manjše količine alkohola so bile povezane z manjšanjem sive možganovine, še največ pa v populaciji s previsoko telesno težo. Prav tako naj bi alkohol lahko bil povezan z demenco. Zdravstvene posledice manjših količin alkohola se še najbolj poznajo pri nezdravi populaciji, najstnikih ter nosečnicah, vendar iz tveganja ni izvzet nihče. 

To velja za vse vrste alkoholnih pijač. Velikokrat smo že slišali o mitu kapljice rdečega vina za zdravje, razlog za to pa naj bi bil v visokem številu antioksidantov v rdečem vinu. Vendar tudi to ni res. Raziskovalci so namreč mnenja, da so nekatere raziskave rdeče vino v preteklosti z blagodejnim učinkom povezale zato, ker je bil ta del mediteranske prehrane. Ostali pa opozarjajo, da je na Japonskem, kjer prevladuje pivo, delež srčno-žilnih bolezni še manjši kot v Franciji. Zato zelo težko govorimo o različnih alkoholih in njihovem vplivu na zdravje – zdi se, da so prisotni drugi, še neodkriti dejavniki. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da mora biti vsaka alkoholna pijača zaužita v najmanjših količinah, še najbolje v ničnih. Če želimo povišati vnos antioksidantov, lahko najdemo manj tvegan vir, ki ni rdeče vino.

Za mlajše od 21. leta je uživanje alkohola povsem odsvetovan. Alkohol lahko na še razvijajoče možgane negativno vpliva tudi v najmanjših merah. Mera manj tveganega pitja je zato povsem drugačna za mlajšo populacijo, v primerjavi s preostalo. Prav tako se meja manj tveganega pitja spremeni za voznike prevoznih sredstev. Alkohol takrat ni priporočljiv, tudi v najmanjših merah ne.

Čeprav obstaja medicinsko-podkrepljena meja za manj tvegano pitje, je ta meja le priporočena, ne pa sprejemljiva. Za dolgo, zdravo življenje je bolje, da sploh ne govorimo o tveganju – najmanj tvegamo, če se alkohola povsem izognemo. 

 

KAJ PRAVZAPRAV JE MOKRA KULTURA?

  • Kakšna je razlika med mokrimi in suhimi kulturami? 
  • Kaj so razlogi zanjo in kako dosežemo spremembe?

V času večjih praznovanj javno-zdravstvene organizacije vedno znova opozarjajo na prekomerno pitje, ki se lahko slabo končajo, tudi s smrtjo. V začetku novega šolskega leta smo priča množičnem opijanju mladih, ko nekateri pristanejo celo na urgenci. Toda to ni težava zgolj mladih – v celotni slovenski populaciji je le 5 % takih, ki ni nikoli spila alkoholne pijače, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsaki peti moški in vsaka petindvajseta ženska je bila od alkohola verjetno odvisna. Na leto povprečni Slovenec spije 11,1 litrov na leto, medtem ko je svetovno povprečje 6,2 litrov. Naše pitne navade nas ponesejo med sam vrh v Evropi in na svetu. V Sloveniji imamo mokro kulturo.

Mokra kultura pomeni, da je pitje alkohola v družbi normalizirana. Ni nenavadno, če so ob druženju s prijatelji vedno prisotne konzerve piva, ob kosilu kozarci vina, ob praznovanjih pa prekomerno pitje. Vsakdanje življenje že skorajda samoumevno spremlja alkohol, kot tudi večja praznovanja, kjer je čezmernost in hoja po tankih mejah sprejemljiva. Spregledani pa so podatki, da vsakodnevno zaradi alkohola umreta dva človeka, zaradi alkoholiziranih voznikov pa vsakoletno umre okoli 75 ljudi. Pitje se vidi kot nekaj veselega, pozitivnega, sproščujočega, mladi pa lahko preko alkohola iščejo svojo identiteto, se upirajo, postajajo del odraslega življenja. Vse to je del mokre kulture.

Kako smo prišli do te točke? NIJZ piše, da je Slovenija kultura, v kateri je alkohol že tradicionalno prisoten, predvsem zaradi njene vinorodne zemlje. Medtem ko morda vloga tradicije igra svojo vlogo, predvsem pri začetkih mokre kulture, ne smemo pozabiti na efektivne državne alkoholne politike, ki lahko zmanjšajo vnos alkohola, prekomerno pitje ter negativne posledice alkohola. Manko alkoholnih politik tako vodi v ohranjanje alkohola, ali celo alkoholizma, kot nekaj normalnega. Mladi s tem še vedno spodbujajo drug drugega k pitju, alkohol še vedno ostaja ključni povezovalni člen, norma, ali celo družbena in vrstniška prisila.

Ljudje, ki živijo v suhi kulturi, na splošno drugače razmišljajo o alkoholu. V primerjavi z mokro kulturo, se posamezniki v suhi kulturi običajno zavedajo lastne odgovornosti in negativnih zdravstvenih posledic. Nasprotno pa posamezniki v mokri kulturi alkohol dojemajo širše, za večino je to domena prijateljev, identitete, lastna odgovornost je le redko izpostavljena. Alkoholne politike bi skupaj z omejevanjem dostopa, boljšim nadzorom prometa, morali nasloviti tudi kulturo in družbo samo, kajti ta sama ustvarja iluzijo alkohola kot nečesa zabavnega in dovoljenega. 

V Sloveniji torej živimo v mokri kulturi, ki alkohol uprizarja kot nekaj povsem normalnega. Brez učinkovitih alkoholnih politik in intervencij, ki bodo tovrstno percepcijo alkohola naslovile tudi iz širšega konteksta, se mokre kulture ne bomo znebili. S tem pa bomo ohranjali brezbrižno vedenje do alkohola in še naprej pozabljali na negativne zdravstvene učinke. 

Predlog novele Kazenskega zakonika je bil neprimeren tudi z vidika varovanja javnega zdravja

Novembra 2021 je skupina poslancev in poslank s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem Plementitim predlagala spremembe kazenskega zakonika (KZ-1). Dvome o pravni ustreznosti predloga novele je izrazila vsa relevantna stroka, prav tako je bila sila vprašljiva izbira skrajšanega postopka, saj skrajšani postopek krni možnost javne razprave o predlogu. Vse to vpliva na že tako nizko zaupanje javnosti v Državni zbor, smo januarja 2022 opozorili v Transparency International Slovenia (TI Slovenia).

Ob spornosti izbire samega postopka sprejemanja zakona, smo problematizirali tudi to, da je po naši oceni predlog kršil znaten del določil Resolucije o normativni dejavnosti.[1] Obrazložitev predloga je bila pomanjkljiva, neustrezna in mestoma nekoherentna. Izpostavili smo popolno odsotnost presoje posledic predloga.

Po predlogu naj kazenski pregon ne bi bil več mogoč po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka; oziroma pregon ne bi bil več dovoljen, če je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let, kar predstavlja znaten odmik od trenutno veljavnih zastaralnih rokov, ki so določeni v 90. čl. KZ-1.[2]

Če poenostavimo: to pomeni, da po poteku predlaganih rokov, osumljenca oziroma obtoženca ne bi bilo več mogoče kazensko preganjati. Predlagane spremembe so bile še posebej težavne v primeru najtežjih kaznivih dejanj, za katere so zagrožena višje kazni, saj je dolžina zastaralnih rokov odvisna od zagrožene kazni. To pomeni, da mora za zastaranje težjih preteči daljši oziroma za zastaranje lažjih kaznivih dejanj krajši čas.[3] Po mnenju Vrhovnega državnega tožilstva bi se tako v praksi nekateri zastaralni roki lahko znižali celo iz trideset na sedem ali zgolj na dve leti.[4]

Zaradi vsebine predloga in več kritičnih odzivov v javnosti smo na predlog postali pozorni tudi v TI Slovenia. V luči projekta Brez izgovora 2020 – 2022, ki se izvaja pod okriljem Mladinske zveze Brez izgovora, smo ocenili, da so predlagane spremembe kazenske zakonodaje lahko problematične tudi z vidika varovanja javnega zdravja oziroma zasvojenosti, zlasti v povezavi s kaznivimi dejanji zoper človekovo zdravje, med katera sodijo tudi dejanja s področja prepovedanih drog. Na primer: kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. člen KZ-1) in omogočanje uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu (187. člen KZ-1); kot tudi druga kazniva dejanja, na primer organiziranje denarnih verig, nedovoljeno prirejanje iger na srečo in nedovoljeno prirejanje rezultatov športnih tekmovanj (212. člen KZ-1).

Zaradi opisanih pomanjkljivosti samega besedila predloga in z njim povezanimi okoliščin, kot tudi negativnih posledic, ki se dotikajo javega zdravja, smo v TI Slovenia začeli izvajati  zagovorniške dejavnosti s ciljem vplivati na poslance in poslanke DZ, da predloga zakona ne sprejmejo. Pred glasovanjem o predlogu smo na poslanske skupine naslovili poziv poslancem naj sporen predlog zavrnejo. Poziv lahko preberete tu, objavljen je tudi na spletni strani Državnega zbora kot stališče enega od deležnikov postopka.

Poslanci in poslanke Državnega zbora so naposled ob koncu januarja 2022 izglasovali umik predloga zakona, s čimer se je ta poskus spremembe KZ končal.

 

[1] Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5516.

[2] Predlog zakona o dopolnitvi kazenskega zakonika po skrajšanem postopku sprejet na matičnem odboru (dopolnjeno). Dostopno na: https://www.tax-fin-lex.si/Home/Novica/22289

[3] Mnenje zakonodajno pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona o dopolnitvi Kazenskega postopka (KZ-1J) skrajšan postopek, EPA 2240-VIII, str. 1. Dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/e2fa0c5bf3d354e06e4154dbb5e680c4920ffed9a394ce98c0db41932a1dfe8b

[4] Mnenje Vrhovnega državnega tožilstva glede predloga o dopolnitvi Kazenskega zakonika, 1. 12. 2021. Dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/c316d9c5a617fa734a32193fc9a9e4ceca9ca840bb830baed23df149725225a2

Dobre prakse na področju transparentnosti je potrebno ohranjati

Transparency International Slovenia (TI Slovenia) in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) sta na Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) naslovila Poziv k ponovni javni objavi poročil o posameznih nadzorih inšpekcije UVHVVR in proaktivni objavi vseh informacij javnega značaja s področja dela UVHVVR.

Poziv objavljamo tu.

Za poziv smo se odločili na podlagi medijskih poročanj, da je UVHVVR nehal objavljati poročila nadzorov in imena kršiteljev, kar je v preteklosti sicer redno počel.

UVHVVR je bil leta 2017 celo prejemnik priznanja ambasador transparentnosti Informacijskega pooblaščenca za dobro prasko dostopa do informacij javnega značaja. V TI Slovenia ocenjujemo, da je objava omenjenih poročil in informacij v javnem interesu.

V TI Slovenia opozarjamo na vsakršno nazadovanje na področju transparentnosti javnega sektorja. Spomnimo, TI Slovenia je ob začetku pandemije COVID, marca 2020, opozoril na nevarno prakso ustavitve objav ažuriranih podatkov o transakcijah na aplikaciji Erar in pozval k vnovični objavi. Dva dni po objavi našega poziva je pristojni organ zagotovil osveževanje podatkov.

 

Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije v sklopu projekta »Brez izgovora 2020 – 2022«

 

Tinder love! Kako se pri spletnih zmenkih v kar največji meri zaščititi

Sodobne platforme in aplikacije, kot so Tinder, Bumble, Ona-on …, so super pripomoček za spoznavanje novih ljudi kot tudi iskanje partnerja. Pri tem pa bi te opozorili le na nekaj pomembnih dejavnikov, kako se pri spletnem zmenkarjenju (online datingu) kar največji meri zaščititi.

06.12.2021

1. Javni kraj in ljudje

Ko se odločiš z nekom srečati, priporočamo javen kraj, kjer vaju lahko vidijo drugi. Verjetno boš na začetku imel/a neprijeten občutek, saj boš prepričan/a, da vsi vedo, da greš na zmenek. Naj te potolažimo, da temu ni tako. Je pa zagotovo bolj varno!

2. Prosi za IG ali FB profil

Na teh socialnih omrežjih po navadi objavljamo naša življenja. To je preprosti način, da izveš, če se pogovarjaš z osebo, ki se ti je predstavila na aplikacijah za spoznavanje. Seveda je možno, da posameznik nima svojega profila, v tem primeru predlagamo kakšno od naših drugih priporočil za varno dobivanje.

3. Prosi za telefonsko številko (in jo daj prijateljici/u)

Včasih občutek kar ni pravi. Za takšne primere prosi drugo osebo za telefonsko številko (da lahko pokličeš, če se ti na poti kaj zalomi in zamujaš). Daj prejeto številko prijateljici/u, ki bo v primeru, da nenavadno izgineš, lahko posredoval/a dalje ali preveril/a, kje sta se nazadnje videla.

Včasih je dobro tudi, če pred zmenkom pokličeš osebo in preveriš, če sta še dogovorjena. Tako preveriš, če se pogovarjaš z osebo, ki jo pričakuješ.

4. Facetime / Videoklic

Sodobna tehnologija nam omogoča veliko. Težko si predstavljamo, da danes ne bi imeli skoraj na vsakem koraku mobilnega telefona s kamero. Facetime je tako zagotovo najboljši način, da se prepričaš, s kom si tipkaš ali pa se nameravaš dobiti.

5. Nikoli ne nakazuj denarja ali zaupaj svojih gesel

Moramo tukaj še kaj dodati? Ne glede na to, kako močna je vajina vez, na spletu, ne nakazuj denarja in razkrivaj gesel. Hitro si lahko žrtev prevarantov.

6. Moč prikrivanja preko spleta

Splet je res super orodje, a ne pozabi, da je še boljše orodje za prikrivanje. Tam smo lahko skoraj kdorkoli želimo biti, in če izgleda vse skupaj prelepo, bodi še bolj pozorna/en.

7. Posredovanje golih fotografij (Sent Nudes)

Nikoli, ampak res nikoli, ne posreduje svojih golih fotografij neznancu/neznanki, ki ji ne zaupaš 100%. Še najmanj pa nekomu, ki ga/jo poznaš samo preko tipkanja!

Prav tako bodi pri pošiljanju golih fotografij seveda previden/a tudi, ko osebo poznaš, saj so naši odnosi, še posebno v digitalni dobi, vedno bolj krhki. Zagotovo si ne želiš maščevanja bivšega partnerja z objavo tvojih golih fotografij.

8. Samopromocija in ghosting

V svetu online datinga obstajajo določena »nenapisana pravila«, ki jih omogoča način komunikacije. Tako se za razliko od spoznavanja v živo lahko pogovor na spletu prekine v trenutku. To nikakor ne pomeni, da si storil/a kaj narobe.

9. Ob srečanju vedno pazi na količino alkohola, drugih opojnih substanc in svojo pijačo

Splet lahko daje občutek, da osebo že poznaš, ob enem pa lahko omogoča mnoga prikrivanja. Pazi nase enako, kot če bi se udeležil/a nore zabave v tvoji najljubši diskoteki ali na koncertu.

10. Čas

Za konec pa še najbolj pomembno: Določi si čas, ki ga imaš na voljo za matchanje in dopisovanje v dnevu! In ne pozabi, aplikacije so zasnovane tako, da te z izbiro ponovno privabijo nazaj, v želji iskanja še boljšega ujemanja. Hmm, skoraj popoln recept za zasvojenost.

Verjetno smo te s temi priporočili popolnoma prestrašili! Naj omenimo, da smo izpostavili najbolj nevarne točke spletnega datinga, ki imajo lahko tudi kazenske posledice. Večina oseb na aplikacijah za online dating nima skritih namenov in želje po škodovanju. Vseeno pa je dobro biti vsaj malo previden.

VPLIV VOJNIH KONFLIKTOV NA OKOLJE

Po dveh letih boja z epidemijo se je v začetnih mesecih leta 2022 zazdelo, da bomo z virusom uspeli zaživeti v nekakšnem sobivanju in s tem zaživeli tudi svobodnejše in bolj sproščeno življenje. Kljub tovrstnim pričakovanjem se je na žalost zgodil 24. februar 2022 – ruska vojska je prestopila državno mejo suverene Ukrajine in nanjo sprožila obsežen vojaški napad. Zgodilo se je to, o čemer se je dolgo govorilo in grozilo, četudi nismo zares verjeli, da so tovrstni ekscesi na območju stare celine v 21. stoletju še lahko realnost. Kljub dosedanjim krizam, ki jih je doživela Evropa in ki so jo zaznamovale, lahko glede na dogodke, ki so sledili od ruske invazije, rečemo, da smo se 24. februarja zbudili v novi in korenito drugačni Evropi.

Ko je govora o vplivih vojn na bližnjo in širšo okolico, navadno govorimo o presežkih, a žal ne pozitivnih. V primeru ukrajinske krize je razvidno, v kakšne stiske ja pahnjeno prebivalstvo, kako močni begunski tokovi se lahko sprožijo, do kakšnih grozot (tudi vojnih zločinov) lahko prihaja, kako lahko vojna negativno vpliva na prehransko varnost in gospodarstvo regije in celotnega sveta itd. Gotovo so to najbolj očitni učinki vojn, kljub vsemu pa niso edini. Eden od pogosto spregledanih negativnih učinkov vojn je tudi degradacija okolja.

Ko je govora o tem področju, ne smemo pogleda ozko usmerjati zgolj v same konflikte, temveč je potrebna širša percepcija. Globalizacija gospodarstva, komunikacij in drugih področij je poskrbela tudi za globalizacijo vojaškega sektorja in geopolitičnih varnostnih zavezništev. Velesile posledično vzdržujejo orjaške orožarske aparate, ki so že v času miru vse prej kot okolju prijazni. Vojske so namreč veliki porabniki fosilnih goriv, s tem pa v ozračje prispevajo ogromne količine toplogrednih plinov, ki so gonilo podnebnih sprememb. Vojska Združenih držav Amerike letno v ozračje izpusti 59 milijonov ton toplogrednih plinov, kar je več kot celotna količina letnih izpustov mnogih industrializiranih držav. Če bi bila vojska ZDA samostojna država, bi se tako z vidika količin emitiranih toplogrednih plinov znašla na 55. mestu in proizvedla več toplogrednih plinov kot npr. Madžarska, Maroko, Finska, Norveška in Peru. Ob tem je potrebno poudariti, da je 70 % izpustov posledica transporta enot in vojaške opreme po svetu.   Kjotski protokol je leta 1997 vojsko ZDA izvzel iz zavez za zmanjšanje izpustov CO2 , kar je sicer popravil Pariški sporazum, ki pa zmanjšanje izpustov vojske ZDA kljub vsemu ni označil kot obvezo. Poudariti je tudi potrebno, da so na voljo zgolj zelo pomanjkljivi podatki o porabi fosilnih goriv za vojaške namene, iz česar lahko sklepamo, da so izpusti toplogrednih plinov v resnici še precej večji.

V času dejanskih oboroženih konfliktov imajo ti na okolje raznovrsten in žal pogosto (a, morda presenetljivo, ne vedno) negativen vpliv. Zračni napadi na biosfero negativno vplivajo zaradi hrupa, ki ga povzročajo tako prevozna sredstva kot tudi detonacija izstrelkov. Mnoge živali imajo v primerjavi z ljudmi boljše razvit sluh, zaradi česar so še bolj podvržene posledicam hrupa. Te so seveda odvisne od trajanja, glasnosti in samih bioloških značilnosti vrst, na splošno pa velja, da so živa bitja deležna močnih poškodb sluha ali oglušelosti. Poleg tega ima hrup tudi negativne psihološke učinke za živali, saj prispeva k manjši stopnji reprodukcije, vpliva na način hranjenja, način obnašanja v življenjskih okoljih itd. Letalski promet vpliva tudi na rušenje naravnega ravnovesja z vnosom tujerodnih invazivnih vrst v okolje, kjer poteka konflikt. Za te vrste je značilno, da jih v določen prostor, kjer prej niso bile prisotne, navadno prinese človek. Tam nimajo naravnih sovražnikov, zato se v primeru uveljavitve divje razmnožujejo in izpodrivajo domače vrste, ki so sicer zaradi evolucijskih zakonitosti prisotne na nekem območju. Izstrelki zračnih plovil v neurbanih okoljih za sabo puščajo tudi povečanje smrtnosti živih bitij in s kraterji degradirano pokrajino, kjer so prsti pogosto onesnažene, površje pa destabilizirano.

Na širitev tujerodnih invazivnih vrst vplivajo tudi pomorske vojaške operacije, ki vrste širijo predvsem z izpusti balastnih voda plovil. Eksplozije v času pomorskih bitk močno vplivajo posebno na tiste morske vrste, ki za svoje življenje uporabljajo sluh. Prizadeti so predvsem delfini in kiti, ki lahko doživijo krvavitve iz čutil za sluh, zaradi zmedenosti pa ni neobičajno, da te vrste tudi masovno nasedajo na morski obali. Zaradi pritiska, ki je posledica eksplozij, lahko mehanske poškodbe seveda doživijo tudi druga živa bitja (ribe, ptice itd.). Pomorski spopadi sicer ne prinašajo le negativnih učinkov. V času druge svetovne vojne so na nekaterih območjih severnega Atlantika, ki so bila pod vplivom spopadov, zabeležili obnovitev sicer izropanih ribjih zalog, ker so ribiči zaradi nevarnosti svojo dejavnost ponekod začasno opustili. Izkazalo se je tudi, da potopljena plovila predstavljajo zanimive habitate za živa bitja – imenujemo jih celo umetni koralni grebeni. 3  

V primeru kopenskih spopadov bitke pogosto potekajo tudi v neposeljenih območjih, kjer je biodiverziteta nadpovprečna. Pogosto nastradajo endemične in ogrožene vrste tako neposredno (poškodbe zaradi spopadov) kot posredno (uničenje habitatov). V sklopu degradacije habitatov je potrebno omeniti tudi negativni vpliv velikih skupin beguncev, ki zaradi bega prav tako negativno vplivajo na naravno okolje, kjer človeka v času miru ni. Seveda tudi v tem načinu boja spopadi za sabo pustijo degradirano pokrajino, ki zavira prosperiranje mnogih vrst. Dvorezen meč so minska polja, ki lahko v okolju ostanejo še leta, celo desetletja po koncu vojn. Na eni strani so smrtno nevarna za večje sesalce, na drugi pa zaradi nevarnosti ustvarijo tudi »nikogaršnjo zemljo«. Tja človek ne upa, kar živim bitjem omogoča nemoten oz. celo lažji razvoj. Strateška rušitev nekaterih velikih objektov, kot so npr. jezovi, za okolje prav tako predstavlja veliko nevarnost v obliki vodnega onesnaženja, umiranja vodnih živali in povečane smrtnosti kopenskih bitij zaradi neposrednega soočenja z vodnim valom in za življenje neprimernega okolja po tem, ko voda odteče. 3

Z vojaškim aparatom so povezana tudi onesnažena okolja, ki so lahko posledica različnih razlogov. Že sama vojaška industrija za svoje produkte uporablja snovi, ki imajo na okolje smrtonosen vpliv. V ZDA tako obstajajo vodni viri, ki so bili nekdaj vir pitne vode, danes pa so zaradi škodljivih učinkov vojaške industrije in vojaških baz zdravju nevarni. Enake primere najdemo tudi v Rusiji in drugod. Tekom spopadov je v preteklosti prihajalo do tragičnih dogodkov, kjer so okolju nevarne snovi služile kot orožje. V času Vietnamske vojne so Američani po gozdovih Vietnama, Laosa in Kambodže razpršili 77 milijonov litrov pesticidov. Poleg tega vojske še danes, kljub prepovedi, občasno uporabljajo kemično orožje, ki neselektivno prizadene vsa živa bitja, ki jih  doseže. 3

Jasno je torej, da vsaka vojna ni le tragičen dogodek za človeštvo, temveč tudi za celotno živo in neživo naravo. S človekovim entuziazmom in izvirnostjo pri razvoju novih in novih vojaških tehnologij se stopnjujejo tudi vplivi, ki jih ima orožje in z njim vojne na okolje. Kako ustaviti ta začaran krog, ne vem, vem pa, da si vse, kar biva na Zemlji, zasluži mir in dostojno ter zdravo življenjsko okolje. Naredimo vse, kar je v naši moči, da bo temu (nekoč) tako. 

 

 

  1. McCarthy, N., 2019. Report: The U.S. Military Emits More CO2 Than Many Industrialized Nations. Forbes. URL: https://www.forbes.com/sites/niallmccarthy/2019/06/13/report-the-u-s-military-emits-more-co2-than-many-industrialized-nations-infographic/
  2.  Kehrt, S., 2022. The U.S. Military Emits More Carbon Dioxide Into the Atmosphere Than Entire Countries Like Denmark or Portugal. Inside Climate News. URL: https://insideclimatenews.org/news/18012022/military-carbon-emissions/#:~:text=Using%20Department%20of%20Energy%20data,metric%20tons%20of%20greenhouse%20gases.
  3.  Lawence, M. J., Stemberger, H. L. J., Zolderdo, A. J., Struthers, D. P., Cooke, S. J., 2015. The effects of modern war and military activities on biodiversity and the environment. Environmental reviews, 23, 4. URL: https://doi.org/10.1139/er-2015-0039.

 

Prispevek je pripravil Tim Gregorčič.

RAZPIS ZA VZGOJITELJE IN IZVAJALCE NA TABORIH MLADINSKE ZVEZE BREZ IZGOVORA SLOVENIJA

Živjo!

Poletje že trka na vrata in bližajo se tudi tabori za otroke in mladostnike v izvedbi Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija v Zgornjih Desklah. Tabor bo izveden v več terminih:

  • 10. 7. – 15. 7. 2022 (iščemo še enega vzgojitelja)
  • 16. 7. – 21. 7. 2022 (mesta za vzgojitelje so zapolnjena)
  • 24. 7. – 29. 7. 2022 (iščemo še tri vzgojitelje)
  • 30. 7. – 4. 8. 2022 (iščemo še enega vzgojitelja)
  • 14. 8. – 19. 8. 2022 (mesta za vzgojitelje so zapolnjena)
  • 21. 8. – 26. 8. 2022 (iščemo še enega vzgojitelja)

Kakšna je vaša vloga na taborih:

Na vsakem taboru naj bi bilo prisotnih 6 – 8 vzgojiteljev. Tako kot je to naloga vseh vzgojiteljev, je tudi naša naloga, da smo v času tabora odgovorni vsak za svojo starostno skupino otrok/mladostnikov (udeleženci bodo učenci od 6. do 9. razreda OŠ). Poleg vodenja svoje skupine je naloga vzgojiteljev tudi izvajanje posameznih delov programa, o čemer se dogovorimo naknadno glede na načrtovan program, želje in interese vsakega vzgojitelja ter znanje in izkušnje.

Osnova za delavnice, ki se jih bo izvajalo, je program Martin Krpan – preventivni program za osnovnošolce. Namen programa Martin Krpan je razvijanje socialnih veščin otrok in mladostnikov in posredno preprečevanje zasvojenosti z alkoholom in tobakom. Osnovna ideja je, da se preko interaktivnih delavnic mlade opremi s potrebnimi veščinami, s katerimi se bodo znali soočati z različnimi življenjskimi preizkušnjami, se upreti kajenju in pitju alkohola ter nasploh sprejemati zdrave odločitve. Da pa ne boste izvajali le “poučnih” vsebin, ste seveda vabljeni tudi k aktivnemu soustvarjanju večernega programa, ki je seveda bolj zabavnega tipa. Vsekakor je lahko sodelovanje na taboru zelo prijetna in bogata izkušnja, kar vam lahko iz prve roke povejo tisti, ki so bili del nje v preteklih letih.

Ker verjetno počasi že načrtujete svoje poletne počitnice, predlagam, da v prijavnici čim prej označite, kateri termini taborov vam ustrezajo. Glede na vaše želje bomo nato predlagali razpored, sodelujoči pa boste nato obveščeni o nadaljnjih korakih (sestanki, usposabljanja …).

Povezava do prijavnice: https://forms.gle/MDmXuZ65oLcWmRyX6

Rok za prijavo je torek, 25. maja do polnoči. O izbiri boste obveščeni do 30. maja.

 

Zaradi spreminjajočih se razmer in drugih dejavnikov si pridržujemo pravico, da taborjenje odpovemo. V primeru, da bomo taborjenje primorani odpovedati, vas bomo pravočasno obvestili.

 

Pogoji za izbiro za sodelovanje:

  • polnoletnost,
  • 100% dosegljivost v času izbranih terminov (24 ur na dan),
  • pozitivno mnenje upravnega odbora in zaposlenih Brez izgovora Slovenija o kandidatu,
  • potrditev osebe s strani vodij taborov,
  • sodelovanje na enodnevnem usposabljanju in do max. treh sestankih organizatorske skupine (konec junija/začetek julija),
  • pričakuje se udeležba v celotnem trajanju tabora,
  • upoštevanje pravilnika Brez izgovora v celotnem času trajanja taborov,
  • v primeru večjega povpraševanja od prostih mest, bomo odločitev sprejeli v sodelovanju z upravnim odborom Brez izgovora Slovenija.

Način dela, plačilo in vračilo stroškov:

  • delo preko študentske napotnice, vračilo potnih stroškov po veljavnih pravilih Brez izgovora Slovenija,
  • namestitev in prehrana na taborih je za izvajalce brezplačna,
  • plačilo 100 € na dan bruto bruto (končni neto honorar znaša 60 € na polni dan neto)

 

Za morebitne informacije smo dosegljivi na mia.zupancic@noexcuse.si ali na 041 679 756, prijavo pa oddate tako, da izpolnite zgoraj omenjeno prijavnico.

Lep pozdrav,

Mia (Brez izgovora)

Odprte so prijave za nagrado Social Impact Award Slovenia 2022

Ljubljana, 5. maj 2022 – Social Impact Award je mednarodni projekt, ki letos v 18 državah nudi podporo nadobudnim mladim, ki želijo s svojo inovativno idejo pomagati pri reševanju okoljskih in družbenih izzivov. Pod okriljem Slovenske agencije za mlade projekt v Sloveniji letos poteka že drugič. Vsi mladi, ki imajo svojo socialnopodjetniško idejo že oblikovano, jo lahko na tekmovanje prijavijo do 13. junija 2022 do polnoči.

Po kick-off dogodku, ki smo ga 4. aprila 2022 organizirali v Ljubljani, so se po Sloveniji začeli odvijati različni dogodki in delavnice o socialnem podjetništvu. V slabem mesecu je projekt dosegel že skoraj 500 mladih ter jim na ta način pomagal pri spoznavanju socialnega podjetništva in razvoju svoje socialnopodjetniške ideje. Zaradi podpore partnerjev so bili vsi dogodki za udeležence brezplačni.

Pretekli teden so se odprle prijave za nagrado Social Impact Award Slovenia 2022 in bodo odprte vse do 13. junija 2022 do polnoči. Svojo socialnopodjetniško idejo lahko prijavi ekipa (ali posameznik), člani katere so stari od 15 pa do vključno 29 let. Idejo prijavijo preko te povezave.

Izmed vseh prispelih prijav bo strokovna žirija izbrala ekipe z najbolj inovativnimi idejami in 24. junija razglasila finaliste Social Impact Award 2022, ki se bodo s tem uvrstili v drugi del projekta (Incubation Phase), v okviru katerega bodo ob okrepljeni strokovni podpori mentorjev svojo idejo razvijali in nadgrajevali.

Septembra bo sledilo vseslovensko glasovanje za najboljše socialnopodjetniške ideje, oktobra pa osrednji dogodek programa – podelitev oziroma t. i. Award Ceremony. Podelitev se bo odvijala v Mestni občini Koper, na njej pa bodo nagrajene štiri ideje. Zmagovalci bodo prejeli 1500 EUR začetnega kapitala, dodatno mentorsko podporo, praktične nagrade in brezplačno udeležbo na globalnem srečanju vseh zmagovalcev Social Impact Award po svetu.

Nika Stegovec, vodja SIA Slovenia, je ob tej priložnosti povedala: “S programom Social Impact Award v Sloveniji razvijamo kulturo socialnega podjetništva in spodbujamo inovacije, ki rešujejo lokalne, regionalne in globalne izzive. Že v lanskem letu so finalisti pokazali, da lahko iz majhnih idej nastanejo velike poslovne priložnosti, ki ne odzvanjajo le na nacionalnem, temveč tudi na mednarodnem nivoju. Ker verjamem v svet, v katerem mladi predstavljamo in udejanjamo rešitve ter s tem delamo trajne spremembe, se iskreno veselim spremljanja razvoja letošnjih prijav in nove generacije mladih podjetnikov!”

 

 

Več informacij:

Nika Stegovec – Social Impact Award Slovenia

nika.stegovec@socialimpactaward.net

041 281 847

O projektu Social Impact Award

Social Impact Award (SIA) je največja evropska skupnost mladih socialnih inovatorjev, ki išče odgovore na zahtevne lokalne in globalne družbene izzive. Ustanovljena je bila leta 2009 na Dunaju in danes združuje že več kot 40.000 mladih iz 28 držav. Prisotna je v večjem delu Osrednje in Vzhodne Evrope ter posameznih državah Afrike in Azije. V okviru projekta organizira dogodke za ozaveščanje o socialnem podjetništvu in razvijanju potrebnih kompetenc ter nudi okrepljeno mentorstvo in mreženje s strokovnjaki. Najobetavnejše podjetniške ideje prejmejo nagrado Social Impact Award, ki predstavlja neposredno finančno podporo. Primeri uspešnih socialnopodjetniških idej preteklih let so zbrani v Knjižnici navdiha.

 

Kaj so glavni cilji projekta SIA?

  • Ozaveščanje: Predstavitev socialnega podjetništva kot smiselne karierne poti.
  • Izobraževanje: Razvoj kompetenc mladih za uspeh v socialnem podjetništvu, vključno z ustanovitvijo socialnega podjetja.
  • Podpora: Nudenje strokovne podpore, inkubacija in možen začetni kapital.
  • Skupnost: Mreženje s podjetniki in strokovnjaki, povratne informacije ter iskanje sinergije za razvoj.

 

Vse informacije in prijavnica so dosegljive na spletni strani projekta http://slovenia.socialimpactaward.net

Zadnji rok za oddajo prijave za nagrado Social Impact Award je 13. 6. 2022 do 23.59.

V Sloveniji je več kot 300.000 mladih, ki imajo ogromen potencial za družbene spremembe. Spodbudimo jih k prijavi in podprimo razvoj naslednje generacije uspešnih socialnih podjetnikov!

socialimpactaward.net

 

Facebook  I  Instagram  I  Linkedin I YouTube

 

O Agenciji za mlade (SLOAM)

Agencija za mlade (SLOAM) je nevladna neprofitna organizacija v javnem interesu s statusom organizacije za mlade. Z razvijanjem in izvajanjem programov mlade med 12. in 30. letom starosti spodbuja k aktivnemu državljanstvu in družbeni odgovornosti ter omogoča njihovo osebno rast. Svoje poslanstvo uresničuje s sodelovanjem in organizacijo različnih mednarodnih projektov, med katerimi sta tudi program Evropske mladinske kartice, ki slovenski mladini omogoča koriščenje popustov in ugodnosti na področju mobilnosti, kulture, prenočevanja, športa, neformalnega izobraževanja in raznih storitev, ter Global Shapers Community Koper, ki združuje najobetavnejše mlade socialne podjetnike iz regije.

sloam.siFacebookLinkedin

Pusti odtis: Daruj kri!

V Sloveniji vsako leto daruje kri okoli 100.000 ljudi, kar pomeni, da pokrivamo vse potrebe zdravstva, ki jih le-ta ima s transfuzijo krvi. Vsaj enkrat v življenju je darovalo kri kar 81% prebivalstva, kar nas uvršča med najboljše darovalce krvi na svetu. Vsakemu se lahko zgodi nesreča, poškodba ali nepričakovana situacija, v kateri potrebuje transfuzijo krvi, kar pomeni, da je darovanje krvi namenjeno reševanju življenj. 

Rdeči križ Slovenije je društvo, ki mu je pripisana vloga nacionalnega organizatorja krvodajalske akcije. Društvo organizira izobraževanja, usposabljanja za organizatorje v lokalnih okoljih, za prostovoljce in širijo znanje o pomenu solidarnosti za nemoteno preskrbljenost s krvjo. V zadnjem obdobju so opazili, da jim te krvi primanjkuje, po projekcijah spreminjanja strukture prebivalstva pa se lahko v bližnji prihodnosti kaže še večji primanjkljaj. 

V Brez izgovora se zato letos pridružujemo akciji ‘Daruj energijo za življenje’ in vabimo  vse polnoletne osebe k darovanju krvi v sklopu vaše najbližje lokalne akcije. 

Kri lahko deluje vsaka oseba, ki je stara med 18 in 65 let, je dobrega zdravja in počutja. Več o pogojih, kdo je lahko krvodajalec, lahko preberete TUKAJ. 

Kje potekajo akcije v mesecu aprilu 2022, si lahko ogledate TUKAJ.

Povezava do videa RKS.

Vir: Rdeči križ Slovenije, https://www.rks.si/ 

Alkoholni semafor gori rdeče

Alkohol zavira Slovenijo – in kako se bodo problema alkohola v Sloveniji lotile slovenske stranke?

13 strank, sodelujočih na letošnjih državnozborskih volitvah, je podalo svoja stališča glede alkoholne politike, a ocenjujemo, da so njihovi načrti premalo ambiciozni.

 

Slovenci sodimo v vrh porabe alkohola v razvitem svetu. Več kot 400.000 Slovencev ima vsako leto z njim negativne izkušnje, 43 % prebivalcev, starih med 25 in 64 let pije visoko tvegano. Alkohol je še vedno zelo dostopen – več kot 90 % mladoletnih lahko brez težav opravi nakup alkohola v trgovinah in lokalih. Še vedno pa je prisoten tudi v prometu – več kot 1/3 prometnih nesreč s smrtnim izidom se zgodi zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Rečemo lahko, da alkohol zavira Slovenijo in luč na “alkoholnem semaforju” gori rdeče. Stranke se problema sicer zavedajo, vendar so njihova stališča, po ocenah združenih organizacij, premalo ambiciozna. “Področje alkohola je sistemski problem, ki se ga moramo lotiti vsi ključni deležniki s celostnimi ukrepi,” so poudarili na novinarski konferenci v prostorih Zavoda VOZIM.

Celje, 7. 4. 2022 – V Sloveniji imamo tako imenovano »mokro« kulturo, kar pomeni, da je alkohol v družbi sprejet kot nekaj normalnega, je del vsakdanjega življenja in običajev, hkrati pa je široko dostopen. Slovenci smo do pitja alkohola zelo nekritični in ga pogosto še spodbujamo, vse dokler se ne pokažejo resne posledice, kot so prometne nesreče, nasilje v družini, odvisnost … Kljub veliko govora o potrebnih spremembah na področju alkoholne politike, pa v zadnjih 10-ih letih na tem področju ni bilo bistvenih sprememb. Za razliko od tobaka, kjer so se naredili ogromni preskoki.  

Ker so pred vrati državnozborske volitve, na katerih bomo izbirali slovensko vlado za naslednja štiri leta, so se združili predstavniki organizacij, ki že več let aktivno delujejo na področju alkohola: Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (SNCDA), Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija (No Excuse), Inštitut za zdravje in okolje (IZO) ter Zavod VOZIM. Slovenskim strankam, ki bodo na volitvah sodelovale, so poslali spletni vprašalnik www.alkoholnisemafor.si ter jih pozvali, naj podajo svoja stališča, kako se nameravajo lotiti področja alkohola in na alkoholnem semaforju, ki trenutno gori rdeče, poskušajo spremeniti barvo njegove luči. Odzvalo se je 13 političnih strank (od 21-ih, ki bodo sodelovale na volitvah), po večini vse stranke, ki so doslej v parlamentu, ter nekaj novih.

Uvodoma je Elvis A. Herbaj, vodja oddelka za cestni promet na Policijski upravi Celje, povedal: »Zakonodaja, ki je usmerjena v preprečevanje zlorabe in manjše rabe alkohola, je po mojem mnenju dokaj dobra. Težava pa je predvsem v tem, da ni dovolj učinkovita. Dejavnikov za to je več in so širšega pomena. Ugotavljamo pa, da se policisti pri svojem delu srečujemo s problematiko alkohola praktično na vseh delovnih področjih – tako v cestnem prometu, pri kršitvah javnega reda in miru ter pri storilcih kaznivih dejanj.«

Katja Čič, strokovna sodelavka Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni, je pri analizi poudarila: “Veseli smo, da se čisto vse stranke strinjajo s financiranjem in izvajanjem preventivnih dejavnosti, vendar smo žal veliko šibkejši na področju oglaševanja alkoholnih pijač in ekonomskih ukrepov, kjer je tudi med strankami prišlo do več nestrinjanj. Izpostavili bi predvsem možnost uvedbe grafičnih opozoril o posledicah alkohola za zdravje in nosečnost ter konkretno zakonodajo glede prepovedi oglaševanja v digitalnih okoljih, kot dva ukrepa, ki bi imela za trenutno situacijo v Sloveniji  zelo pozitiven vpliv.”

S tem, da so zakoni dokaj ustrezni, se strinja tudi Manca Kozlovič, podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, ki je povedala: »Zakoni, vezani na dostopnost alkohola v Sloveniji, sicer niso nujno slabi, a v praksi ne delujejo. Kar 90 % mladoletnih lahko brez težav opravi nakup alkohola, čeprav je spodnja meja za prodajo in ponujanje alkohola postavljena pri 18 letih starosti. Tudi zato se zavzemamo za uvedbo licenciranja prodajaln in gostinskih lokalov za prodajo alkohola in alkoholnih pijač ter možnost odvzema licence v primeru večkratnih kršitev zakona.«

»Za razliko od drugih področij, ki jih obdelujemo v alkoholnem semaforju, je na področju prometne varnosti zavedanje javnosti že zelo visoko. A čeprav se ljudje zavedajo, da je vožnja pod vplivom alkohola nevarna, kljub temu reagirajo drugače in gredo vinjeni za volan,« je povedala Maruša Samobor Gerl iz Zavoda VOZIM in dodala: »najprej je potrebno urediti klasifikacijo alkohola kot primarnega vzroka prometnih nesreč, saj bodo le tako tisti, ki bodo povzročili nesrečo pod vplivom alkohola oz. ustavljeni alkoholizirani, deležni večjih sankcij.«

Ugotovitve alkoholnega semaforja je povzela Urša Šetina, generalna sekretarka Inštituta za zdravje in okolje (IZO), ki je zaključila: »Na podlagi pregleda odgovorov političnih strank smo ugotovili, da se večinoma zavedajo problematike alkohola in v večji meri podpirajo uvedbo dodatnih ukrepov za zmanjševanje škodljivih posledic uživanja alkohola. Iz odgovorov strank je razvidno, da vidijo rešitev predvsem v izobraževanju posameznikov in strinjamo se, da so aktivnosti ozaveščanja v preventivi pomembne, vendar pa na podlagi priporočil stroke niso zadostne in so lahko le v podporo drugim bolj učinkovitim ukrepom.«

Analiza je pokazala, da so stranke določena področja bolj podrobno raziskale, a hkrati, da ne razpolagajo nujno s pravilnimi podatki, na podlagi katerih so izoblikovale svoja stališča. Zato sodelujoče organizacije predlagajo, da se stranke pri presojanju ukrepov osredotočajo na raziskave, ki so mednarodno priznane in niso bile ovržene ter na zanesljive strokovne vire, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Sodelujoči se sicer zavedajo, da je za korenite spremembe zakonodaje potreben čas, a je za opaznejše spremembe potrebno sprejeti in implementirati celostno alkoholno politiko, ki bo vključevala ukrepe, ki so po priporočilih SZO najbolj učinkoviti – omejevanje dostopnosti do alkohola, večja obdavčitev alkoholnih pijač ter prepoved oglaševanja, promocije in sponzoriranja alkoholne industrije.

»Zato strankam predlagamo, da postopek priprave nove zakonodaje začnejo že ob nastopu mandata. Na podlagi našega terenskega dela pa ocenjujemo, da bi lahko k izboljšanju trenutne situacije v Sloveniji pripomogel že povečan nadzor nad doslednim izvajanjem obstoječe zakonodaje,« je dodala Urša Šetina iz IZO.

Na podlagi izraženih stališč političnih strank do celostnih ukrepov alkoholne politike ocenjujemo, da so  njihovi načrti še vedno premalo ambiciozni, da bi na področju alkohola naredili drastične spremembe. Učinkovita alkoholna politika mora biti podkrepljena s strokovnimi dokazi, sprememb se mora lotiti sistemsko in v povezovanju z vsemi ključnimi deležniki, tudi z nevladnim sektorjem in civilno družbo.  

 

PRILOGA: Podrobnejša analiza odgovorov strank na 5. ključnih področjih, ki se jih je potrebno sistemsko lotiti. 

Alkoholni semafor_odgovori političnih strank

Dostopnost

Kar 90 % mladoletnih lahko brez težav opravi nakup alkohola v trgovinah ali lokalih, čeprav je spodnja meja za prodajo in ponujanje alkohola postavljena pri 18. letih starosti. Čeprav večina strank meni, da je ta postavljena starostna ustrezna, je alkohol mladim kljub prepovedi še vedno preveč dostopen. Tudi zato združene organizacije predlagajo uvedbo licenciranja prodajaln in gostinskih lokalov za prodajo alkohola in alkoholnih pijač ter možnost odvzema licence v primeri večkratnih kršitev zakona. Ta ukrep se je namreč v primeru prodaje izkazal kot zelo učinkovit. A tega ukrepa – urejanja gostote prodajnih mest alkohola – večina strank ne podpira, čeprav so znanstvene raziskave dokazale njegovo učinkovitost.

Glede ureditve cenovne dostopnosti alkoholnih pijač so stranke precej mešanih mnenj, a izkušnje iz drugih držav in znanstveni podatki kažejo, da gre dolgoročno za potencialno zelo učinkovit ukrep za zmanjšanje tvegane in škodljive rabe alkohola. To lahko dosežemo z višanjem trošarin na alkoholne pijače, ki odražajo vsaj zdravstvene in socialne izdatke zaradi alkohola in so v skladu z inflacijo.

Tudi glede klasifikacije alkoholnih izdelkov kot neprehranskih imajo stranke mešana mnenja. Kljub dejstvu, da škodujejo zdravju, zakonodaja Evropske komisije izvzema pivo, vino in žgane pijače iz obveznosti navedbe sestavin in zagotavljanja prehranskih deklaracij, ki velja za vsa druga živila. Združene organizacije podpirajo spremembo klasifikacije alkoholnih izdelkov.

Informiranje potrošnikov s pomočjo oznak o nevarnostih in zdravstvenih tveganjih, povezanih z uporabo alkohola, je v interesu javnega zdravja, združenih organizacij ter večine strank. V zadnjih nekaj desetletjih se zaznava trend večje porabe neregistriranega alkohola, saj je ta običajno bistveno cenejši. Po ocenah strokovnjakov se v Sloveniji dodatno porabi vsaj še 7 do 8 litrov čistega neregistriranega alkohola na leto na prebivalca, starejšega od 15 let. Združene organizacije se zavzemajo za strožji in predvsem pogostejši nadzor nad izvajanjem določb Zakona o vinu (Zvin), kjer sta nadzor in kaznovanje neregistrirane proizvodnje in prometa z vinom sicer dobro urejena. K doslednemu upoštevanju pa pozivajo tudi stranke.

 

Zdravstvene posledice

Glede podpiranja kratkih ukrepov je večina strank enotnih v njihovi podpori, še vedno pa ima letno 400.000 ljudi negativne posledice z alkoholom, 43 % ljudi, starih med 25 in 64 let, pa alkohol pije visoko tvegano.  Stranke menijo, da je bil pomemben napredek že narejen s povečanjem kapacitet za preventivno obravnavo tistih, ki tvegano in škodljivo pijejo, ter šolanjem zdravnikov v primarnem zdravstvu za svetovanje glede tvegane in škodljive rabe alkohola. V združenih organizacijah pa se zavzemajo tudi, da se o tem področju informira vse ključne profile, ki vsakodnevno delajo z ljudmi, predvsem s ciljnimi skupinami, ki imajo večje tveganje za škodljivo rabo alkohola, med njimi predvsem mladimi.

 

Marketing

Stranke so glede popolne prepovedi oglaševanja zelo razdvojene. Nekatere trenutno ureditev smatrajo kot zadostno oziroma bi najprej zagotovili spremljanje in vrednotenje oglaševalskih sporočil pred dejanskim ukrepanjem. Kot nadomestek temu ukrepu izpostavljajo krepitev vzgoje in preventivnih programov ozaveščanja ter krepitev informiranja z boljšim označevanjem alkoholnih pijač. Združene organizacije se strinjajo z vlaganjem izobraževalnih dejavnosti v smislu “učenja za življenje”, vendar to žal ni dovolj, saj raziskave kažejo, da ima ciljno oglaševanje velik vpliv na populacijo tako na zavedni kot tudi na nezavedni ravni. Predlagajo tudi prepoved oglaševanja na športnih prireditvah in v digitalnih okoljih, saj se tam zbirajo predvsem mladi, k čemur nekatere stranke pritrjujejo.

Predlog uvedbe grafičnih opozoril o posledicah alkohola za zdravje ali za nosečnost večina strank podpira in ta ukrep razumejo kot potrebnega za omejevanje porabe alkohola, še posebej na podlagi dobrih praks kot na primer Francije.

V analizi odgovorov združene organizacije opažajo trditve kot sta “uvedbe opozoril škodijo vinarjem” ali “prohibicija nima želenih učinkov”. Te so že vrsto let uporabljane taktike alkoholne industrije, ko se borijo proti sprejetju efektivnih ukrepov, kar vpliva tudi na vodilno politiko.

 

Ekonomija

Stranke se po večini strinjajo z ukrepi kot sta uvedba določene trošarine za vse alkoholne pijače ter odprava nesorazmernosti cen med brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami. Trošarine so namreč mehanizem, ki prispeva v skupno blagajno in pozitivno deluje na zmanjšanje dostopnosti alkohola ter omejevanje potrošnje, zato je dvig le teh v stroki smatran za enega najbolj učinkovitih ukrepov. Tudi razlik med različnimi vrstami alkoholnih pijač se ne sme delati. Trošarine je potrebno uvesti za vse alkoholne izdelke, z njihovo pomočjo pa se lahko odpravi tudi primerljivost cen z brezalkoholnimi pijačami.

Izrednega pomena financiranja in izvajanja preventivnih dejavnosti se zavedajo čisto vse stranke, večina bi želela trenutne programe nadgraditi, razširiti ter celo vključiti v potek izobraževanja tekom osnovnih in srednjih šol, kar podpirajo tudi združene organizacije.

Pri uvedbi minimalnih cen na enoto alkohola so stranke razdvojene, vendar iz precejšnjega števila odgovorov “ne vem” organizacije sklepajo, da ta ukrep strankam morda ni dovolj jasen ali znan, saj gre za novost zadnjih let, ki jo uvajajo najbolj progresivne države na svetu. Skladno s tem je pomemben konkreten dialog strank s stroko in organizacijami iz področja, da se jim predstavi najsodobnejše preventivne metode na področju alkoholne politike.

 

Prometna varnost

Za razliko od zgoraj naštetih, pa je na področju prometne varnosti zavedanje javnosti že zelo visoko. A čeprav se ljudje zavedajo, da je vožnja pod vplivom alkohola nevarna, kljub temu reagirajo drugače in gredo vinjeni za volan. Še vedno se namreč več kot 1/3 prometnih nesreč s smrtnim izidom se zgodi zaradi vožnje pod vplivom alkohola.

Mnenje organizacij je, tuje raziskave pa temu pritrjujejo, da je najprej potrebno urediti klasifikacijo alkohola kot primarnega vzroka prometnih nesreč, da bodo tisti, ki bodo povzročili nesrečo pod vplivom alkohola oz. ustavljeni alkoholizirani, deležni večjih sankcij. S tem se strinja tudi večina strank, ki se naslanjajo na uradne statistike, ki potrjujejo problem alkohola  kot vzroka za povzročitev prometnih nesreč in njihovo pogostost.

Največjo podporo na področju prometne varnosti so stranke namenile povečanju nadzora na cestah in naključnemu preverjanju vsebnosti alkohola v izdihanem zraku med vozniki. Tako stranke kot združene organizacije so prepoznale njegovo učinkovitost in doprinos k večji varnosti na cestah.   

Pri ostalih predlaganih ukrepih pa so bile stranke zelo neenotne – približno tretjina se jih strinja s predlaganimi ukrepi, medtem ko jih je skoraj tretjina neodločenih. Ti so postopno znižanje dovoljene vsebnosti alkohola v krvi za vse voznike na 0,0 g/l in uvedba alkoholnih ključavnic za voznike povratnike.

Odpravo začasno odvzetega vozniškega dovoljenja prekrškarjem, ki so vozili pod vplivom, pa je večina strank zavrnila.