Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki

31.01.2020
Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji
izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2018

Nacionalni inštitut za javno zdravje je predstavil izsledke mednarodne raziskave HBSC 2018 glede z zdravjem povezanega vedenja starejših šolarjev in dijakov. Omenjena raziskava se izvaja na štiri leta, tokratna pa je že peta, ki jo je izvedel NIJZ. V raziskavi, kjer so bili poleg 11-, 13- in 15-letnikov prvič vključeni tudi 17-letniki, je bilo anketiranih 7.449 slovenskih mladostnikov.

Od njih so skušali izvedeti, kakšen je njihov odnos do tobaka, alkohola, mamil in spleta ter digitalnih tehnologij. Hkrati pa so odgovarjali tudi o svojih družinskih odnosih, o doživljanju psihosomatskih simptomov, o svojem zdravju, življenjskem slogu in odnosu do šole.

Rezultati raziskave so pokazali, da je večina slovenskih mladostnikov zadovoljna s svojim življenjem in da svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro.

V primerjavi z raziskavo izpred štirih let se je zvišal delež mladostnikov, ki zajtrkujejo in uživajo sadje ter zelenjavo in so nekajkrat tedensko telesno dejavni. Prav tako sta se zmanjšala konzumacija sladkih pijač in delež mladostnikov, ki so nagnjeni k pretepanju.

Približno tretjina mladostnikov je zase ocenila, da so nekoliko ali močno predebeli, (več deklet kot fantov). Toda na NIJZ-ju so ugotovili, da izračun indeksa telesne mase kaže, da jih je čezmerno hranjenih in debelih približno polovica manj (18,6, pri tem pa prednjačijo fantje).

Na drugi strani pa se je, razen pri 11- in 13-letnikih, povečal delež mladostnikov, ki doživlja vsaj dva psihosomatska sindroma, kot so denimo nervoza, razdražljivost in nespečnost, povečuje se tudi trpinčenje med mladimi, pri 11- in 13-letnikih pa se je znižal delež tistih, ki jim je šola všeč. 11- in 15-letnice pa so opozorile, da so obremenjene z delom za šolo.
 
  • Samomorilne misli ima 17 odstotkov mladih
Večina mladostnikov v raziskavi sicer svoje zdravje ocenjuje kot dobro in je zadovoljnih s svojim življenjem. Glede na leto 2002 se je zvišal delež tistih, ki med tednom redno zajtrkujejo in uživajo sadje in zelenjavo; so dva- do trikrat tedensko telesno dejavni, manj jih redno uživa sladkane pijače.

Poslabšalo pa se je psihično počutje: povečal se je delež tistih, ki redno doživljajo vsaj dva psihosomatska simptoma (razen pri 11- in 13-letnih fantih), najpogostejši so nervoza, razdražljivost in nespečnost. Povečal se je delež tistih, ki so se v zadnjih 12 mesecih poškodovali in zaradi tega potrebovali zdravstveno oskrbo, in takšnih, ki so bodisi trpinčili vrstnike ali bili trpinčeni. Vsak tretji je občutil žalost ali obup vsaj dva tedna v zadnjem letu, 17 odstotkov mladostnikov je imelo samomorilne misli. Mladi čutijo tudi večjo obremenitev z delom za šolo, šola pa jim je na splošno manj všeč.      
 
  • Zasvojenost z družbenimi omrežji
V raziskavi so skušali dognati tudi uporabo spleta in digitalnih tehnologij ter vpliv na navade mladostnikov. Tako je približno petina mladostnikov, večinoma fantje, razkrila, da se o skrivnostih in občutkih lažje pogovarja prek spleta kot pa v živo.

Pri mladostnikih pa se kažejo tudi prvi znaki zasvojenosti z družbenimi omrežji in z igranjem računalniških ali spletnih iger. Glede na njihove odgovore se pri nekaj več kot osmih odstotkih kaže prisotnost težav ali znakov problematične uporabe družbenih medijev (več pri dekletih), pri nekaj več kot desetih odstotkih pa znaki zasvojenosti z digitalnimi igrami, ki jih približno petina mladostnikov igra vsak dan. Številni, predvsem 17-letniki, pa tudi od dve do tri ure ali več na dan.
 
  • Alkohol, tobak, konoplja
Med tveganimi vedenji mladostnikov, kot so konzumacija alkohola, mamil in kajenje, sta alkohol in tobak v upadu, medtem ko se povečuje uporaba mamil.

Slovenski mladostniki manj posegajo po alkoholu in tobaku, več pa po konoplji, ekstaziju in drugih prepovedanih drogah.

Uporaba prepovedanih drog se v Sloveniji povečuje v vseh starostnih skupinah predvsem na račun konoplje. Spadamo tudi med deset držav z največjo razširjenostjo uživanja konoplje med mladostniki.  Vsak peti 15-letnik (20,6 odstotka) in skoraj vsak drugi 17-letnik (42,4 odstotka) je že uporabil konopljo, skoraj štirje odstotki jo uživajo dnevno , večina mladostnikov pa je menila, da je konoplja lahko dostopna. 63 odstotkov 17-letnikov in 49 odstotkov 15-letnikov je razkrilo, da lahko do nje pridejo v enem dnevu. Pri rednih uporabnikih je večja verjetnost za razvoj zasvojenosti in psihoz, ki prinašajo slabši učni uspeh in težave pozneje v odraslosti.

Vzroke za priljubljenost konoplje med mladostniki  lahko najdemo v tem, da je Slovenija pri konoplji samooskrbna država in tudi cena konoplje se ni zvišala.
 
  • Normalizacija rekreativne rabe
Povečuje se tudi uporaba kokaina, ekstazija, zdravil, čudežnih gobic in drugih prepovedanih drog med mladostniki. Kokain je prisoten že v srednjih šolah. Relativno visok odstotek 17-letnikov je že konzumiralo kokain ali za drogiranje uporabljal določena zdravila (4,1 oz. 4,4 odstotka), medtem ko jih je ekstazi že uporabilo 4,6 odstotka. Pri tem prednjačijo fantje. O uporabi ekstazija in zdravil je poročal še nekoliko večji delež 17-letnikov (4,6 in 4,4 odstotkov). Vse več je kombinirane uporabe psihoaktivnih snovi, uporaba je zelo nekritična in pojavljajo se nove oblike uporabe prepovedanih snovi. Iz ZDA na primer poročajo, da veliko mladostnikov v e-cigaretah uporablja tekočine s THC-jem.

Porast uporabe prepovedanih drog lahko pripišemo normalizaciji rekreativne uporabe drog v družbi na splošno in posledičnemu povečevanju dostopnosti teh drog. V raziskavi je polovica 15-letnikov in približno dve tretjini 17-letnikov ocenilo, da lahko pridejo v naslednjih 24 urah do konoplje lahko ali zelo lahko. Na NIJZ zato pozivajo k previdnosti pri legalizaciji konoplje za rekreativno uporabo.

Komisija vlade za droge je 16. maja letos sprejela sklep, s katerim je ministrstvu za zdravje naložila oblikovanje medresorske delovne skupine za razvoj celovitega modela preprečevanja uporabe prepovedanih drog. Na NIJZ kot učinkovito rešitev vidijo pristop Islandije, ki temelji na mobilizaciji vseh ključnih deležnikov (staršev, učiteljev, policije …) za preprečevanje uporabe prepovedanih drog in alkohola med mladimi. Po 20 letih se je odstotek mladih Islandcev, ki se mesečno opijajo, so redni kadilci tobačnih izdelkov in konoplje, bistveno zmanjšal.
 
  • Delež mladih kadilcev upada
Fantje in dekleta so precej bolj izenačeni pri kajenju. Kot je razkrila tokratna raziskava, vsak enajsti 15-letnik (8,8 odstotka) in peti 17-letnik (19,8 odstotka) kadi tobak vsaj enkrat na teden, večina od teh vsak dan. Vendar delež mladostnikov, ki kadijo, v primerjavi s prejšnjimi raziskavami upada. Delež 15-letnikov, ki so kadar koli v življenju kadili cigarete, se je v obdobju 2002-2018 zmanjšal s 65 na slabih 30 odstotkov. A tudi ta odstotek je še vedno znaten, zato Slovenijo čaka še veliko dela, je povedala Helena Koprivnikar.



Med razlogi naj bi bila tako težja dostopnost do tobačnih izdelkov kot tudi višje cene cigaret. V obdobju, ko so šle cene tobačnih izdelkov najbolj navzgor, se je to zanesljivo poznalo v tistih skupinah, ki so občutljivejše na cene in mladostniki sodijo med njih.
 
  • Preveč prizanesljivi do alkohola
86 odstotkov mladostnikov se sreča z alkoholom že do 17. leta. Med 11- in 13-letniki jih alkohol tedensko uživa zelo malo, veliko večji delež takšnih pa je med 15- in 17-letnikih. Vsak četrti 17-letnik alkohol pije vsak teden. Gre že za vzorec pitja, ki se prenaša v odraslo dobo.

Glede opijanja je najbolj ranljiv prehod med osnovno in srednjo šolo. Pri 11- in 13-letnikih je odstotek tistih, ki so bili opiti vsaj dvakrat v življenju, nizek, med 15- in 17-letniki pa je bil takšen že vsak drugi.

Trend uživanja alkohola (pri 15-letnikih) je v obdobju 2002-2018 sicer upadel; še leta 2014 je bila Slovenija v zgornji deseterici držav. Kljub izboljšanju pa so takšna vedenja pri nas še vedno prepogosta, poudarja Roškarjeva. Težava je, da živimo v okolju, ki je zelo permisivno do uživanja alkohola. Raziskave kažejo, da če je odnos odraslih do alkohola kritičen, je tega med mladostniki manj.
 
Mia Zupančič

Sorodni članki

V petek 7. 2. 2020 je v prostorih Brez izgovora potekala 8. redna in volilna skupščina Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.
10.02.2020
V decembru sva se dva predstavnika naše organizacije udeležila dogodka v organizaciji Svetovne zdravstvene organizacije v Omanu.
Piše: Mia Zupančič
07.01.2020
To leto sem se udeležila Erasmus+ usposabljanja za mladinske delavce znotraj projekta »EUth WORK«.
Piše: Nina Rogelj Peloza
04.11.2019
V ekipi mladinske zveze Brez izgovora iščemo nove okrepitve – študente za izvajanje strokovnih delavnic na osnovnih in srednjih šolah.
26.08.2019
5. 4. in 6. 4. je potekal vikend retorike, na katerem smo v petek zvečer pisali pisma miru v okviru mednarodnega projekta, ki se bori proti nasilju in vojnam, kjer smo aktivisti razmišljali kako mi doživljamo vojno in nasilje v splošnem, kakšne vrste obeh poznamo in spoznali, da imata oba za vsakega posameznika drugačno konotacijo.
22.05.2019
Priložnost za vse, ki bi se radi pridružili mladi ambiciozni ekipi v vlogi administratorja. Prijave najpozneje do torka, 21. maja 2019 s priporočeno pošto na naš naslov.
08.05.2019
Brez izgovora Slovenija razpisuje delovno mesto administratorja/ke.
03.12.2018
Vabilo predsedniku Borutu Pahorju na visoko zasedanje OZN na temo kroničnih nenalezljivih bolezni, 27. septembra 2018 v New Yorku, ZDA
28.08.2018
Od 12. do 14. marca se je na Dunaju odvijal UN Mladinski forum o uporabi drog (UN
Youth Forum 2018), katerega se je udeležila Katarina Rozman. 
30.03.2018
Med 5. in 11. januarjem je Brez izgovora Slovenija v Ljubljani za en teden povezala 26 mladih iz 6 držav. Tema je bila “Zdrav način življenja v mladinskih organizacijah.”
24.01.2018
November - mesec preprečevanja zasvojenosti 
Koalicija NVO za preprečevanje zasvojenosti, z aktivnostmi v preventivi in zagovorništvu
20.11.2017
Skupina Brez izgovora Slovenija razpisuje tri nova delovna mesta.
21.09.2017
Na Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za okolje in prostor smo naslovili pismo podpore k aktivnemu sodelovanju Slovenije v procesu okolja in zdravja v okviru Svetovne zdravstvene organizacije.
24.03.2017
Namenite 0,5% dohodnineTwitter