Naključne slike

Shema

Priporoči

Naš pogled

Vrstniško izobraževanje – tihi jezdec

V svetu, kjer televizija in računalnik igrata poglavitno vlogo, postajamo mladi vse bolj nezainteresirani za formalne oblike izobraževanja, zato od predavanj odnesemo manj kot je predvideno. Izkušnja nam pomeni veliko več kot podčrtan stavek v šolski knjigi, mednarodna izkušnja pa neverjetno učno reakcijo.

Vrstniško izobraževanje je oblika neformalnega izobraževanja, ljudje ga dojemamo kot nekaj samo po sebi umevnega in mu ne posvečamo prevelike pozornosti. Prav v tem podatku se skriva recept za uspeh, saj smo mladi med 12. in 19.letom kot spužve, ki velikokrat iz okolja vsrkamo vsakršno informacijo, predvsem slabo. Prav zato se mlade označuje kot nevedne, kar spretno izkorišča svetovna industrija. Najlažje je nevednežu prodati mačko v žaklju, če je to mačko poleg njega kupil še kakšen od njegovih vrstnikov. Globalizacija vidi v naivnosti neverjetno priložnost, malo ljudi pa stopi nekaj korakov nazaj in izkoristi taisto priložnost v dobre namene.

Primer iz tobačne industrije

Koliko ljudi poznate, ki so pričeli s kajenjem po osemnajstem letu starosti? Nekaj mladih že, ampak izjeme potrjujejo pravila. Težko se zasvoji nekoga, ki je o škodljivosti kajenja poučen, o čemer priča tudi izjava enega izmed vodilnih menedžerjev tobačne industrije, da daje tobačna industrija pravico do kajenja mladim, črnim, revnim in neumnim. Potem, ko je večina držav po objavi podatka o škodljivosti kajenja omejila ali prepovedala oglaševanje tobačnih izdelkov, se je tobačni marketing usmeril predvsem na mlade. Mladi, kot najbolj naivna populacija so tako postali glavna tarča še mnogih drugih industrij, celotna oglaševalska strategija se je tako uperila v enajst, dvanajst in trinajst letnike, ki so že presegli mejo otroštva in skozi velika vrata vstopajo v svet odraslosti. Veliki lobiji za odstranitev učnih snovi iz šolskih programov (npr.zdravstvene vzgoje) pripeljejo do mladinske nevednosti, tukaj pa nastopi industrija, ki igra prav na karto vrstniškega izobraževanja.

Če to počno drugi, to počni tudi ti

Ljudje se v najbolj občutljivem življenjskem obdobju, obdobju pubertete, zanašamo na vrstnike, ki nam pomenijo več ali manj vse. Kar bo počel moj prijatelj bom poskusil tudi jaz, kar bo počela moja družba, moramo nujno početi vsi. Svetovna trgovina je v mladih našla tržno nišo, nišo ki se je ne da zapreti skozi noč. Zato je potrebno več časa in potrpljenja. Nekdo je nekoč dejal, da je naš planet skrenil s prave smeri in pričel s samouničevanjem takrat, ko se je pojavila konkurenca. Prav zaradi družbeno priučenih navad, bo konkurenca v svetu obstajala še dalj časa, zato na to karto ni vredno igrati. Mladi moramo računati na generacijsko spremembo, tako ki bo rasla v nas in naših otrocih, vnukih, pravnukih. Vrstniško izobraževanje je neverjetna priložnost, da se na trajnosten in poceni (če ne celo zastonjski) način pouči mlade o perečih svetovnih temah, saj nam večina podatkov podanih s strani odraslih leti mimo glave brez večjega odziva.

S pomočjo vrstniškega izobraževanja lahko vrstniki vrstnike spodbujamo k strukturiranemu pogovoru o rasizmu, zdravju, podnebnih spremembah, mladinski participaciji, evropskosti… Najlažji način kako dobiti večino populacije do 19.leta na enem kupu, so osnovne in srednje šole. Delavnice na šolah, ko mladi nekaj poslušajo ležerno in brez večjega pritiska, prinesejo neverjeten rezultat. Če delavnice vodijo tujci, je odziv učencev in dijakov še toliko večji.

Velikokrat se delavnic lotijo nekompetentni ljudje z dobrim namenom ampak z vodilom ‘bomo že uspeli izpeljati delavnico pred otroci'. Prav to pomanjkanje spoštovanja do že na pol odraslih ljudi sproži negativno reakcijo.

Združene igre narodov kot primer dobre prakse vrstniškega izobraževanja

Za primer vzemimo mednarodno mladinsko izmenjavo iz leta 2007. V času od 8.do 15.septembra 2007 so na slovenski obali potekale že desete Združene igre narodov, ki so pripeljale 75 mladih iz 15 evropskih držav.

Glavne teme Združenih iger narodov so trajnostni razvoj, komunikacija, strpnost in evropskost. Mladi organizatorji so na omenjenem projektu lokalno skupnost ozaveščali s pomočjo večernega spremljevalnega programa in vrstniških delavnic na vseh obalnih in srednjih šolah.

V ponedeljek 10.septembra 2007 je pet delavnic pričelo s pripravami na vrstniške delavnice, ki naj bi potekale 12.in 13.septembra v 160 razredih obalnih šol. V torek 11.septembra popoldne je pet vrstniških delavnic izpeljalo generalke pred ostalimi udeleženci izmenjave in pridobilo še zadnje povratne informacije o vsebini njihovih delavnic.

Pet vrstniških delavnic se je razdelilo na štiri podskupine, ki so nato v sredo in četrtek vsaka izpeljala štiri ure na obalnih šolah. Če privzamemo, da je v slovenskih razredih v povprečju 25 mladih, so tako udeleženci mladinske izmenjave s 16 podskupinami v 2 dneh po 4 šolske ure in 25 učencev, informirali 3.200 mladih.

Nič za nas, brez nas!

Z jasno in pregledno, predvsem pa razumljivo in zanimivo predstavitvijo izzivov, mladi zelo radi prisluhnemo vrstnikom. Zaradi nevernosti ustanov in težko izmerljivih rezultatov, bo vrstniško izobraževanje ostalo vsaj še nekaj časa tihi jezdec. V kolikor bomo izboljšali vrstniški dialog in neformalne podatke začeli podajati strukturirano, bo tako učenje o svetovnih resnicah postalo zmagovalno na dolge proge. Kljub temu, da mladi vemo kaj je za nas najbolje, moramo to obliko neformalnega izobraževanja podrediti predvsem medgeneracijskemu dialogu. In s pravilnim dialogom s starejšimi ni bojazni, da ne bi ta zamisel uspešno konkurirala profitnim organizacijam, ki z nemoralnimi marketinškimi prijemi in na podlagi ustvarjene nevednosti med mladimi, kujejo vesoljske dobičke.

Objavljeno v reviji Mladje (Slovenska Nacionalna agencija programa Evropske Komisije - Mladi v akciji)